Kangler pred komisijo o podtikanjih, lažeh in 'stari Udbi'

Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler je zaslišala prvo pričo - Franca Kanglerja. "To je čisto nadlegovanje," na več kot 20 padlih postopkov pravi nekdanji mariborski župan.

Kanglerja je zaslišala komisija na čelu s predsednikom Žanom Mahničem (SDS). Komisijo sicer sestavljajo zgolj štirje poslanci SDS in en poslanec NSi. V koaliciji in Levici svojih članov vanjo namreč niso predlagali, saj menijo, da preiskovalna komisija krši ustavno načelo delitve oblasti.

Drnovšek naj bi Kanglerja opozoril, da se ga bo 'lotila stara Udba'

"Se vam zdi to normalno? To je nadlegovanje. Zato sem vesel, da lahko danes tukaj spregovorim," je povedal štirim prisotnim članom komisije. Ponovil je, da je bil že od prvih dni svojega županskega mandata tarča političnega obračunavanja, celo nekdanji predsednik države Janez Drnovšek naj bi ga med obiskom v Mariboru opozoril, da se ga "bo lotila stara Udba". Prvi naj bi ga "z lažnimi obtožbami" obremenil Viktor Premk, ki je zoper njega vložil odškodninsko tožbo zaradi domnevnega fizičnega napada, nato pa je sledila ovadba v zvezi z Domom pod gorco. "Ker sem predlagal mestnemu svetu izgradnjo tega doma starostnikov. Si morete misliti?" se je vprašal zaslišani.

Zatem je podrobno opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega ter ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene. Da je bila odmevna kriminalistična preiskava na njegovem domu v Zimici maja 2011 "zrežirana", po njegovih besedah med drugim kaže dejstvo, da so bile tam takoj zjutraj televizijske kamere. Nekdanji župan, danes državni svetnik je prepričan, da je za tem stala takratna notranja ministrica Katarina Kresal. "Šlo je za kup laži in podtikanj, katerih cilj je bil dvigniti v Mariboru ljudi na noge," je dejal.

Policija in tožilstvo sta po Kanglerjevih besedah posegala po nezakonitih sredstvih

Po njegovih besedah je šlo za sistematičen pregon, saj je vsake štiri mesece sledila nova kazenska ovadba, ob tem pa naj bi mariborski kriminalisti, tožilci in sodniki posegali tudi po nezakonitih sredstvih. Med drugim je izpostavil izvedbo hišne preiskave brez njegovih prič in domnevno pristranskost sodnika Janeza Žirovnika, policisti naj bi sami sebi pisali anonimke in nezakonito hranili prisluhe njegovim telefonskim pogovorom, tožilci pa ne sledili sklepom vrhovnega sodišča. "Niti eno mariborsko sodišče mi ni pustilo zaslišati prič, ki sem jih predlagal. To mi je uspelo doseči šele, ko je bil eden od primerov preseljen v Mursko Soboto," je povedal.

"Mojo zadevo so preselili, vsi mariborski sodniki pa so ostali na svojih položajih ali celo napredovali," je bil ogorčen. Komisiji je predložil vrsto kopij časopisnih člankov, policijskih dokumentov, poročil Odbora 2015, mnenj ustavnega sodnika Cirila Ribičiča in drugih dokumentov, ki naj bi dokazovali še vrsto drugih kršitev, in ponovil prepričanje, da se mu je zgodila velika krivica. "Na sedem mesecev zapora so me obsodili zaradi primera, ki sploh ni kaznivo dejanje, sodnik je ob tem celo odkrito povedal, da obstaja nevarnost, da se vrnem v politiko," je opozoril.

"Ničesar ne zahtevam, nobenega privilegija, zaslužim pa si v skladu z ustavo, da mi pošteno sodijo, predvsem pa pravično. Meni in vsem ostalim v Sloveniji. Vse, kar ste slišali, pa je daleč od pravice ter poštenega in pravičnega sojenja," pa je zaključil pričanje.

Mahnič je Kanglerju v nadaljevanju postavil še nekaj vprašanj. Med drugim ga je zanimalo, kdo poleg Kresalove je po njegovih ocenah še stal za tem, kar se mu je dogajalo. "Nedvomno je tudi takratni predsednik vlade Miro Cerar soglašal s tem, kar se je dogajalo v pravosodju. Na enem od novoletnih zajtrkov z novinarji se je pohvalil s kazenskimi ovadbami zoper Kanglerja," je odgovoril zaslišani.

Zaradi redne seje DZ je Mahnič po štirih urah seje prekinil zaslišanje in sklical nadaljevanje za torek zjutraj. Takrat bodo člani komisije po napovedih določili seznam ostalih prič in ostale nadaljnje korake komisije.

Preiskovalna komisija predlaga nadzor na PU Maribor, Vrhovno državno tožilstvo izjavam Mahniča nasprotuje

Preiskovalna komisija se je po Kanglerjevem pričanju sicer odločila, da predlaga Komisiji DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs), da na podlagi Kanglerjevih trditev "v najkrajšem možnem času" opravi nadzor na Policijski upravi (PU) Maribor in jim nato poroča o ugotovitvah. Predlog, ki ga je pripravil predsednik komisije Mahnič, so podprli vsi štirje prisotni člani parlamentarne preiskovalne komisije.

Na zahtevo se je odzvalo tudi Vrhovno državno tožilstvo, ki pa "nasprotuje izjavam predsednika parlamentarne komisije Mahniča, da parlamentarna preiskava ne posega v načelo delitve oblasti in da tožilstvo ni del sodne oblasti". Državna tožilstva v skladu z zakonodajo sicer ne sodijo v okvir sodne veje, vendar pa so kot državni organi del pravosodja, še pojasnjujejo in dodajajo, da bi jih moral "parlament prepoznati kot del iste države, kot ji pripadajo poslanci, in ne kot sovražnika, s katerim je zaradi politične odgovornosti treba obračunati zaradi lastnih političnih koristi".

"Tudi druge izjave, ki so se pojavile v javnosti in že vnaprej predvidijo nujnost postopka in njegov rezultat, nujno vzbujajo videz pristranskosti, vendar pa so podani še pomembnejši ustavnopravni razlogi."

Zatrjujejo, da ne zagovarjajo težnje, da bi nekaj ostalo prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršnekoli nepravilnosti, "nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v bodočih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe".

Kritike zaradi morebitnih pritiskov na sodno vejo oblasti

Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Junija letos je DZ na zahtevo državnega sveta preiskavo tudi odredil. Člani komisije so se pretekli teden že seznanili tudi z deli magnetogramov iz sej Knovs ter komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kot tudi gradivom, ki ga hrani DZ.

Zahtevo državnega sveta za preiskovalno komisijo so sicer pospremile kritike, da bi državni zbor s takšno preiskavo kršil ustavno načelo delitve oblasti. Mahnič je poudaril, da ustavno sodišče ne more zaustaviti komisije, lahko pa zadrži zakon o parlamentarni preiskavi. To bi, tako Mahnič, pomenilo, da bi bilo konec dela vseh preiskovalnih komisij.

Zaskrbljenost, da bi lahko preiskava pomenila neposredni pritisk politike na delo in delovanje neodvisne sodne veje oblasti, je pretekli teden izrazila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot so dodali, je parlament zahtevo sprejel in uvedel parlamentarno preiskavo, ki naj bi preverila "domnevne politične motive tožilcev in sodnikov, ki so vpleteni v te primere".

Iz KPK pa so sporočili, da so že "v preteklosti opozorili, da bi predmetna parlamentarna preiskava lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva". "Postavlja se tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave RS, ali pa za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava."

Morebitno zadržanje preiskave glede Kanglerja odpira vprašanje dela vseh preiskovalnih komisij

Člani odbora DZ za pravosodje in komisije za poslovnik so imeli tako danes na mizi predlog Sodnega sveta za začasno zadržanje izvajanja zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Poleg opozoril o spornosti preiskave v zadevi Kangler pa je slišati tudi svarila pred tem, da bi ustavno sodišče zadržalo delo vseh parlamentarnih preiskav.

V Sodnem svetu menijo, da je zakonodajna veja oblasti z zahtevo in odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler presegla svoje ustavne pristojnosti in kršila ustavno načelo delitve oblasti. V delu, ki se nanaša na sodnike, akt posega v ustavni načeli o neodvisnosti sodstva in imuniteti sodnikov, so opozorili.

Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali bi odločitev ustavnega sodišča lahko prinesla zadržanje dela vseh drugih preiskovalnih komisij v DZ, med drugim glede otroške srčne kirurgije in glede DUTB.

Zakonodajno-pravna služba DZ ocenjuje, da bi zadržanje izvrševanja zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika parlamentarne preiskave v razmerju do nosilcev funkcij sodne veje oblasti poseglo v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavno varovanega instituta. Glede na namen parlamentarne preiskave kot sredstva, s katerim DZ uresničuje eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, pa bi izključitev ene izmed vej oblasti iz take preiskave prekomerno posegla v ustavne pristojnosti DZ, opozarjajo.

Prepričani so tudi, da v omenjenih aktih obstaja pravno varstvo preiskovanih ali prič, ker se ukrepi smejo izvajati prek sodišča. V primeru zadržanja zakona in poslovnika za dlje časa pa bi lahko prišlo do izvotlitve instituta parlamentarne preiskave, še opozarja zakonodajno-pravna služba DZ. Po njenem mnenju predlog za začasno zadržanje omenjenih aktov ni utemeljen.

A mnenja člani delovnih teles niso podprli. Ostro proti njemu se je opredelila poslanka LMŠ Tina Heferle, ki je ocenila, da mnenje verjetno temelji na drugih interesih, ne na pravnih argumentih.

Medtem je poslanka SDS Anja Bah Žibert opozorila, da to ni le napad na zakonodajno vejo oblasti, ampak udar na vse preiskovalne komisije.

Vlada pa ocenjuje, da je predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načela delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva. Zato meni, da obstaja jasna pravovarstvena potreba po presoji ustavnega sodišča, je danes pojasnila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

DZ je namreč julija na pobudo državnega sveta ustanovil preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu. Tudi vrhovno državno tožilstvo je na ustavno sodišče že podalo pobudo za oceno ustavnosti, ki se nanaša na ustanovitev preiskovalne komisije v tej zadevi in na zakon o parlamentarni preiskavi, ki to dopušča.

Ob današnjem dogajanju so na tožilstvu sicer opozorili, da je položaj državnega tožilca v državah članicah EU in tudi v Sloveniji povsem primerljiv s položajem sodnika in da "parlamentarna preiskava ne more namesto tožilcev sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej v odprtih postopkih".

"Vrhovno državno tožilstvo RS torej ne zagovarja težnje, da bi ostalo nekaj prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršnekoli nepravilnosti. Nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v bodočih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe," so poudarili.