Ameriški napad je bil napovedan, pričakovan, tudi med talibani. Kaj pa sama oblika napada? Je pričakovana in predvsem, ali je smiselna?
Napad je bil pričakovan, nekateri so ga zahtevali že prej. Sama oblika napada je bila tudi pričakovana, nekaj podobnega smo videli tudi med napadi Nata na Jugoslavijo. Američani sami poudarjajo, da imajo napadi različne cilje, glavnega - zadovoljiti domačo javnost – pa nekako ne poudarjajo, čeprav je le-ta zahtevala maščevanje že takoj po napadu 11. septembra. V vojaškem smislu pa ima prvi val napadov cilj, da oslabijo talibansko obrambo, da zmanjšajo njihovo vojaško moč, predvsem pa da naredijo talibanske oblasti nervozne. Ko so nasprotniki nervozni, delajo napake in na te napake Američani računajo.
Kako locirajo cilje? So dovolj le vohunski sateliti?
Niso, to je glavni problem. Ameriške obveščevalne službe so o Afganistanu zbirale natančne podatke že več let, nenazadnje je že predsednik Clinton izvedel na Afganistan raketni napad, ki je bil precej nenatančen. Že zaradi tega so obveščevalne službe zbirale podatke o talibanih in s tem popravljale prejšnje napake. Brez obveščevalne službe, ki deluje tudi na terenu, pa bo težko določiti mikrolokacijo bin Ladna in visokih talibanskih voditeljev, ki so eden izmed končnih ciljev te kampanje.
Pri tem zagotovo računajo na notranje zaveznike, na opozicijo?
Zagotovo. Niti ni verjetno, da bi protiteroristična koalicija z večjimi kopenskimi enotami osvojila, okupirala ozemlje Afganistana. Vedo, da je to mogoče le ob velikem vložku. Zato bo prišlo do obširne vojaške – in drugačne – pomoči enotam Severnega zavezništva, ki bo v vojaškem smislu dokončala to kampanjo.
Tako Američani kot Angleži so že pred dnevi napovedali, da je eden od ciljev napada na Afganistan tudi rušenje talibanskega režima. Pomeni to državljansko vojno?
Ta v Afganistanu poteka že nekaj časa, s tem, da je opozicija talibanskemu režimu relativno šibka, ker je dobivala manj zunanje pomoči kot talibani. Zdaj se je to obrnilo, kar bo spremenilo razmerje sil v tem državljanskem spopadu. Seveda pa protiteroristična koalicija skuša poiskati še druge tarče. Ta kampanja ne bo končana, dokler ne bodo uničena večja pristanišča za teroristične ladje, če lahko uporabim to prispodobo. Cilj ni dobiti vsakega terorista – to je nemogoče – cilj je uničiti teroristična oporišča.
Kakšna je moč talibanskega orožja, kako dolgo lahko zdržijo napade?
Talibanski režim ni oborožen, da bi se lahko upiral tovrstnim napadom, ima pa dovolj orožja za dolgotrajno gverilsko vojno. Prepričan sem, da Američani ne bodo ponovili ruske napake, ki so skušali okupirati celotno ozemlje države. Usmerili so se proti posameznim tarčam – glavna sta Osama bin Laden in vodstvo talibanskega režima. Te cilje je mogoče doseči brez vpletanja večjih enot in brez zasedbe ozemlja.
Strategija boja bo večplastna; poleg idejnih nosilcev terorizma bo treba uničiti tudi finančne vire. Kako?
V veliki meri se je to že zgodilo. S presekanjem mrež finančnih transakcij, stoodstotno seveda to ni možno. A s tem, ko se presekajo glavni kanali, razni teroristični napadi postanejo mnogo težji. Seveda pa finance, denar, niso glavno gibalo, zaradi česar bo kampanja dolgotrajna.
Ob tem je treba računati na mobilizacijo talibanom naklonjenih organizacij. Kako menite, da se bodo odzvale? Bodo sledile bin Ladnovemu pozivu?
Deloma že sledijo, v nedeljo so po več državah, kjer je muslimansko prebivalstvo v večini, že bile demonstracije. Največje pozornosti je tu namenjeno Pakistanu. Samo na tej točki se lahko zgodi nek strateški preobrat: Pakistan razpolaga z jedrskim orožjem, sedanja oblastna garnitura, ki je na položaj prišla z državnim udarom, ima močno opozicijo. Če se sile, ki so naklonjene talibanom, dokopljejo do jedrskega arzenala, bo prišlo do eskalacije konflikta.
Že v nedeljo je bilo slišati tudi o napadih na Irak. Se vam to zdi logično in nujno?
Osebno se mi ne zdi verjeten, vsaj ne v večjem obsegu. Spomnil bi, da se občasni napadi na položaje iraške protiletalske obrambe, dogajajo večkrat na leto. Tako, da to ne bi bila neka posebna novost.
