Slovenija

Kamen spotike: nov most na beltinski Otok ljubezni

Ižakovci, 29. 02. 2020 11.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
87

Občina Beltinci gradi na reki Muri v Ižakovcih manjši most na Otok ljubezni. Na družbenih omrežjih smo zasledili objavo, kjer se ljudje ne strinjajo z novo betonsko-kamnito zamislijo občine, češ da tovrstna arhitektura ne sodi v to okolje, niti se ne ujema s pomursko arhitekturo. Ker bo most stal na območju Nature 2000, smo preverili, ali betonski objekt, ki je večji od prejšnjega, lahko stoji na tem mestu.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"Avtor te stvaritve si zasluži Pritzkerjevo nagrado, glede na to, kako mu je uspelo (ne)prefinjeno zliti ta betonski monstrum z neokrnjeno naravo v okolici. Škoda, da se ni našel denar še za kakšnih dodatnih od 5 do 10 kubičnih metrov betona, bi stvar prišla še bolj do izraza. Tisto, kar bo pretehtalo k podelitvi nagrade, je izbira dekorativnega materiala – poceni kitajska imitacija istrskega kamna …" je na družbenem omrežju med drugim zapisal eden od nasprotnikov novega mostu, ki povezuje breg z Otokom ljubezni, ki ga je Mura oblikovala s svojim rokavom.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Most, ki je trenutno v vmesni gradbeni fazi, iz katere še ni razvidna končna podoba objekta, stoji na območju Nature 2000. In ker se arhitektura ob Muri pogosto povezuje z lesenimi brodi in plavajočimi mlini, smo preverili, ali kamnito-betonski most 'sodi' v neokrnjeno naravo in ali je občina pridobila vsa potrebna soglasja. Za začetek pa nas je zanimalo, zakaj si je občina pravzaprav zaželela nove pridobitve in bo ob tem še betonirala del obrežja, kjer bodo sprehajalci med drugim lahko posedali. Most je namreč pred tem že stal tam.

Dve muhi na en mah: protierozijska rešitev in sveže dogajanje na Muri

Direktor občinske uprave (OU) Beltinci Borut Balažic nam je pojasnil, da bo novi objekt združil dve rešitvi. Ker je to območje ob Muri poplavno, bosta gradnja mostu in ureditev brežin pomagala brzdati reko, poleg tega pa se bodo tam lahko odvijale nove programske vsebine, ki bodo privabljale več obiskovalcev. "Upoštevali smo omejitve, ki jih postavlja narava glede na lokacijo objekta – nihanje vodostaja reke Mure. Objekt je projektiran na način, da bo zadostil minimalnim zahtevam za mehansko odpornost in stabilnost v danem območju. Nove brežine predstavljajo protierozijsko rešitev, hkrati pa nudijo možnost, da jo bodo uporabljale različne ciljne skupine uporabnikov in so varne," je zatrdil direktor.

Končni izgled mostu z okolico.
Končni izgled mostu z okolico. FOTO: Občina Beltinci

Kakšen je bil stari most, kakšen je novi?

Balažic je zatrdil, da je bil stari most na Otok ljubezni zgolj improvizacija: "Z vidika uporabe in varnosti je bil neprimeren in nevaren, saj ni bil zgrajen v skladu s predpisi za tovrstne objekte."

Novi most ne bo nikakršna gradbena inovacija, vsaj kar se materialov tiče. Imel bo armirano betonsko konstrukcijo – enako kot stari – obložen bo še s kamnito oblogo, je pojasnil Balažic.

Obstoječa pohodna oziroma prevozna površina je bila sicer v osnovi gramozirana, na občini pa po besedah Balažica ne načrtujejo nove asfaltirane ceste. "Dovozna pot do mostu in pot na samem Otoku ljubezni – za mostom – bo ostala nespremenjena z vidika materialov in izgleda," je zatrdil direktor OU Beltinci in dodal, da mora občina, ker čez most ljudje vozijo z osebnimi, tovornimi in kmetijskimi vozili, pri gradnji novega upoštevati tudi ta dejavnik.

Most na Otok ljubezni je armirano-betonske nosilne konstrukcije, ki je obložena s kamnito oblogo.
Most na Otok ljubezni je armirano-betonske nosilne konstrukcije, ki je obložena s kamnito oblogo. FOTO: Občina Beltinci

Ob tem je Balažic še enkrat poudaril, da bo novi most več kot le prehod čez rokava Mure. Na eni strani bo omogočal večjo pretočnost rokava reke, ki osmišlja Otok ljubezni, na drugi pa ponujal širše vsebine.

Ker so se na družbenih omrežjih spotaknili tudi ob "poceni kitajsko imitacijo istrskega kamna", s katerim naj bi bil most obložen, smo na občini vprašali, kako to, da so se odločili, da novi most odenejo v kamen. Balažic je pojasnil, da je kamen naravni material, zato so na občini ocenili, da ga je smiselno uporabiti za objekt, ki je umeščen v naravno okolje biosfernega rezervata.

Zakon o graditvi objektov glede na tip objekta določa vrsto soglasja ali dovoljenja, zakon o ohranjanju narave pa določa, da je za posege na območju, ki ima na osnovi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, treba pridobiti naravovarstvene pogoje in pravnomočno naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov. ZRSVN

 

Ali je občina pridobila vsa dovoljenja in soglasja za rekonstrukcijo na območju Nature 2000?

Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) so razložili, da je za enostavne objekte na varovanih območjih treba pridobiti naravovarstveno soglasje, za nezahtevne in zahtevne objekte pa gradbeno dovoljenje. V obeh postopkih izda ZRSVN strokovno mnenje.

Mnenje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za most na Otok ljubezni je ZRSVN izdal 13. februarja lani. Predlagali so nekaj omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na ohranitev lesne obrežne zarasti, čas izvedbe del, sanacijo stanja po posegu, ohranitev gramoza v strugi in odlaganje viškov materiala izven poplavnega območja. "Ocenili smo, da so vplivi posega na stanje območja Natura Mura ob upoštevanju prej naštetih omilitvenih ukrepov nebistveni," so zatrdili na ZRSVN.

Občina je za most pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, za izdajo katerega je dobila vsa mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
Občina je za most pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, za izdajo katerega je dobila vsa mnenja pristojnih mnenjedajalcev. FOTO: Občina Beltinci

Ko so preučevali vplive, so upoštevali obstoječe stanje območja – most in utrjene brežine rokava so že obstajale – in stanje vrst ter habitatnih tipov območja Natura 2000 Mura, na katere bi načrtovana rekonstrukcija lahko vplivala.

Tudi Balažic je zagotovil, da je občina pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, za izdajo katerega so dobili vsa mnenja pristojnih mnenjedajalcev, med drugim tudi mnenje za gradnjo na območju nature 2000.

Ne glede na vse polemike v fazi gradnje je osnovna ideja ureditve novega objekta z okolico, da občina iz degradiranega območja ustvari nov prostor, ki bo v povezavi z naravo in kot del infrastrukture omogočal razvoj sonaravnega trajnostnega turizma, je strnil Balažic.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (87)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

majmun11223344
02. 03. 2020 16.36
+12
Slovenci so neumen in za rt narod, nebi vetrnih elektrarn, ne termoelektrarne, ne jedrske.... Prav bomo elektriko uvazali. Nebi elektrarn na Muri prav. Nebi povečanega letališča v mariboru Nebi magne Uh pa smeti nebi, svinjali sicer bi, a smeti nebi, kajaki bi pol na vlko, samo noben ne bi imel v bližini ak, ak deponije, bomo pa vse smeti in akece izvazali. Ja dragi moji potomci hlapcev in dekel.... Madžari so rekli nočemo več vašega akeca, pa se kopiči, pa smeti nočejo več, pa se kopičijo.... Torej logično da mosta tudi nočete. Se malo pa bomo zaradi teh iniciativ na konju in to dobesedno.
Lutra Lutra 1
02. 03. 2020 11.19
-9
Z istrskim kamnom obložiti beton, pa oljke še nasaditi na brežino, pa bo! Bravo arhitekti iz Občine Beltinci.
snežek
01. 03. 2020 12.28
-9
Gre za podobrn arhitekturni zmazek, kot je tisti v Velenju, za katerega so arhitekti menda celo prejeli nagrado.
snežek
01. 03. 2020 12.37
+0
V Velenju se ta betonski zmazek, ki je potem, ko se dejansko umaže, še grši in se kot rak razrašča po okolici. K neskladju z naravo pripomire še nem9goča barva betona. Na Muri gre za naravno okolje, kjer je kamen popolen tujek. Vse bi morali biti narejeno iz lesa. Beton bi lahko bil morda le nevsiljivo v nosilnih elementih. Arhitekti imajo preveč svobode in si delajo spomenike, kar je skregano s pravim bistvom arhitekture, ki išče lepoto v skladnosti prostora.
snežek
01. 03. 2020 12.39
-6
In ko bodo čez leta kamnite obloge začele odpadati, bo zmazek popolen.
abc?defghijklmnoprsštuvzž
27. 04. 2020 18.25
Jeee, kak ste fsi pametniii! Napravite boukše, či znate!
Driskaprtiska
01. 03. 2020 10.45
-4
Kamnite ploščice na most...hee
SLOVENEC
01. 03. 2020 10.45
+3
Adijo. Most je vecji od otoka. To bi mogo bit most ljubezni.
abc?defghijklmnoprsštuvzž
27. 04. 2020 18.23
Ka je z vami vsemi? Napravite boukše, pa te šinfajte!
Driskaprtiska
01. 03. 2020 10.43
-6
Kamnita obloga ???
Uporabnik463696
01. 03. 2020 12.36
-7
Pa kaj
01. 03. 2020 10.11
+16
odvisno od župana.. če je prijatelj gradbinec bo beton, če je prijatelj mizar, pa bo lesen...
Doctore111
01. 03. 2020 10.04
-1
spet eni levi pametnjakoviči, ki jim nič ni všeč, kar je novega. kje pa ste v primeru gradnje kanalizacije ki jo gradi Jankovič? Aja tam morate biti pa tiho, ker je tako zaukazano.
kolbek460
01. 03. 2020 11.06
-2
Sam sebi hodi srat ,v gredenco in obtoži jankoviča ,
hisne
01. 03. 2020 09.56
-4
a moremo res vse uničiti,beton pa res ne spada tja a ni rešitve z naravo in to je les
pa dobr no
01. 03. 2020 08.52
+11
Haha, vse pobetonirano in razkopano, potem pa ni vpliva na okolje. Ampak če bi pa vetrnico dal nekam v neke rovte pa je takoj potop.
Tomy Bananas
01. 03. 2020 08.40
-13
Že ni bil izbrani pravi izvajalec ,ki bi malo doniral v kakšno društvo
jazpatipažidanamarela
01. 03. 2020 08.22
-7
S kakšnim naravnim materialom je treba ublažiti izgled stopnic in pohodne površine.
fairplayy
01. 03. 2020 08.04
-14
Kataszrofa beton je najvecji onesnazevalec enormna poraba energije in skodljivih strupov poglejte anhovo. Tu bi pasal les ki lezi po gozdovih in gnije. Pac betonar baroni vodijo to drzavo
oježeš
29. 02. 2020 21.58
+66
Največji problem je v tem, če bi spraševali ljudi, kakšen naj bo most, ga sigurno nikoli ne bi imeli!
anakondabox
29. 02. 2020 17.39
-8
Iz take smo snovi kot sanje in tudi ljubezen je nežna, subtilna, strastna, neomajna. Ta blok pa je kamen namesto srca. Beton je kvečejmu bolečina, žalost, kjer je vsak vzdih tolmun krika. #kapital
Uporabnik463696
29. 02. 2020 17.12
-6
Novo ime za otok: Mono(v)lit ljubezni
Potrejta vejka
29. 02. 2020 16.59
+53
Vsi šteri pa negativne komentare davlete, se rajši pijtajte ka se privas doma dogaja ali pa v vaši občini. Vidin ka tudi nekaj članov iz beltinske občine prisotnij pa blebečejo norosti namesto ka bi ponosni bilij na vse kaj se dogaja doma. Mislin na tebe Makovec, ka živeš z mamico pa se vsake telko z biciklinon pelas do špara pa nazaj, glij ti boš gučau. Kda bos na svojij nogaj ti mo mogoče dovolili kakšni komentar več napijsati. Do zdaj smo meli na občini same sive glave, nikaj nej bilo od njij, zdaj kda je mlada ekipa stopila na vrij pa se končno nekaj dogaja. Bravo dečki!
Uporabnik463696
29. 02. 2020 17.09
-25
Seveda, končno, prvi beton v naturi 2000. Daj bodi tiho, nimaš pojma... kaj boš ti bil bitko z mlini na veter? A sploh veš zakajna eni strani govorijo prekmursko?ker v zgodovini noben te reke ni mogel brzdati zato tudi niso drugega kot kak brod čez muro naredili, kaj pa ni vplivalo na združitev kulture... mure ni moč zajeziti ker je prederoča..
Potrejta vejka
29. 02. 2020 21.05
+28
Glede na to ka šolaš tu lidij o zgodovini prekmurja, bi pričakuval ka drapneš kaksno pametno domačo rejč po naše ker noben ne "GOVORI" prekmursko ampak "GUČIJ". Či si domači tip te je lejko sram. Či ščeš šolati domače lidij ge živejo pa kak živejo si na napačnoj strani, či te pa tak žuli v riti te most, te pa najboukse ka tan šotor postaviš na enon velkon žlaki pa taborijš. Mogoče de arhitekt v popravlau načrt za most pa vklučijo še spomenijk tebi v čast. Aja pa oboje skuper za iste pejneze.
fairplayy
01. 03. 2020 08.05
-8
Uporabnik463696
01. 03. 2020 12.40
-12
Pojej, da te bomo razumeli... Beton bi del narave pa če ga pobarvaš obložiš zasuješ, še zmeraj je samo beton... zato niso bili mlini na muri iz betona temveč iz lesa.!? Najboljše da naredite 10m rampo ter turbine gor pa rečete da je pomol, za stra srca...pa kaj vam je bilo tega treba delat v takem lepem zelenem gaju, kolk se ga spomn je blo fajn mal po blatu gazit in se met "umazano"rad...
Potrejta vejka
01. 03. 2020 15.21
+10
Kda san nazadnje gledal osebno še izda pijsalo na njoj Republika Slovenija, taka začatajte prevajati či ne razmite ali pa knjige štet. Či bi piramide zijdali z lesa, bi ziher gnes den še stale a??? Generacije za nami več nedo pomnile copekovoga mlina, ka šele ostale zgodovine prekmurja! Malo se zamisli.. pa tu pa tan zamenjaj Discovery za History channel. Še vedno lejko samo povem čestitke občini Beltinci!!!
Potrejta vejka
29. 02. 2020 16.42
+24
Vrhunski projekt, čestitke občini Beltinci in njeni upravi! V skladu z časom primeren projekt!
Uporabnik463696
29. 02. 2020 17.11
-13
Naj raje popravijo ceste, pa naredijo vozni park za kolesa ob muri kot je to v Avstriji. Kaj bojo z tem betonom?? Če je vec "žlakov" in luž da sploh prideš do tega monolita
pingvinislo5
29. 02. 2020 17.45
+16
avstrijska kolesarska mreža za kolesarjenje po sloveniji priporoča gorsko kolo :D :D mislim da to dovolj pove o stanju naših cest....
Uporabnik463696
01. 03. 2020 12.43
-8
Res je, naj dajo gor spomjnsko ploščo pa se podpišejo, da bo folk vedel kdo je kriv, da je beton v zelenem delu neokrnjene narave oz. Sedaj okrnjenem delu narave... Škoda da niso naredili natečaja, bi vsaj videli kako drugo perspektivo ne pa čas in denar ter občutek za destruktivizem narave. Ajjajaj
Uporabnik463696
29. 02. 2020 16.29
-10
Vav, arhitekt je uposteval vse, materiali so izkljucno naravenga izvora! Kaksni in od kod pa je poglavje zase... kaj če pa je potrwbno gledati na stroške, tako vsaka obcina projekt, podredi "po svoje". Res pa da most več nebo poplavlken mogoce samo se naplavljen z muljem, bo pa mu to dalo naravni videz, ter patino betonu ki je nesebicno lepe sive barve v zelenem delu Slovenije. Naj se ljudje navadijo, prisli so v naravo gledat to kaj vidijo vsak dan, beton in kovino, kaksna ljubezen, srecen si lahko da prides do sem. Ker je toliko blata že na cesti, potem res nima veze ali je most iz betona lesa, premični ali dvižni. Saj z čolnom več mebo problemov a kaj... če je to le začetek, kako bo pa takrat z čolni ko bojo naredili pregrado čez celo reko pa se noben ne vpraša. Nekje je potrebno sprobat, kako bojo ljudje sprejeli beton ki jim je večno buril domišljijo. Naj ga vzljubijo, saj gre za beton ljubezni!
flojdi
29. 02. 2020 15.23
-13
. pa kaj naj .. izbran je beton er. / a ne bi šlo narest v lesu / aja , ga ni . ves prodan v tujino
flojdi
29. 02. 2020 15.25
-7
skratka ...ljubite se zabetonirani na betonu , ….. , ….