Kam z milijoni evrov?

Razprava ne seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je predvsem vrtela okoli tega, kaj storiti z dobrimi 65 milijoni evrov presežka, ki ga je zavod ustvaril v lanskem letu. Člani skupščine bodo o porabi tega denarja odločali na podlagi predlogov. Za nami je burno leto; zadnje pogodbe smo sklenili šele novembra lani po burnih arbitražah, je uvodoma dejal direktor ZZZS Samo Fakin. Ob tem je dodal, da še vedno obstajajo trenja med zavodom, izvajalci in aktualno politiko.

"Podatki o poslovanju kažejo, da je zdravstveni sistem v Sloveniji stabilen, čeprav je v javnosti slišati drugače. Leto 2007 smo zaključili brez zadolževanja in enako naj bi bilo tudi v letošnjem letu, ob pogoju, da ne bo kakih presenečenj na področju plač," je dejal Fakin. Ob tem je opozoril, da v nasprotju z minulim letom za letos in prihodnje leto pričakujejo slabše makroekonomske pogoje poslovanja kot doslej.

Predstavnica vlade v skupščini Bojana Beović, sicer svetovalka generalne direktorica ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra, je članom skupščine predlagala, da bi presežek zavoda porabili za kritje "minusa" bolnišnic za lansko leto. Predlog pa ni dobil podpore niti enega člana skupščine.

Problem je staranje prebivalstva

Opozorila je, da se pri valorizaciji cen storitev namesto dejanske inflacije upošteva ocenjena, da so lani izvajalci opravili več obravnav, kot so jih dobili plačanih; kot je navedla, so v letu 2007 opravili za 2,7 odstotka več akutnih obravnav, večinoma je šlo za urgentne primere in operacije rakavih bolnikov. Po njenih besedah se staranje prebivalstva, ki povzroča povečevanje stroškov za zdravstvo, še vedno obravnava kot izreden dogodek, namesto da bi se to upoštevalo pri izračunih.

Nepravičen pa je po mnenju Beovićeve tudi sistem plačevanja storitev na podlagi sistema primerljivih primerov (SPP), ki so zastareli. Na to opozorilo je direktorica področja zdravstvene analitike in ekonomike ZZZS Sladjana Jelisavčić pojasnila, da je to "strokovno vprašanje", ki ga bo treba reševati s partnerskim dogovarjanjem. Opozorila pa je, da v kolikor bi plačevanje z eno potezo poenostavili, "bi ena slovenska bolnišnica izgubila 22 odstotkov sredstev".

Predstavnica zavarovancev v skupščini Frančiška Četkovič se je vprašala, ali bo zavarovancem v prihodnje treba v tujino po zdravje. Kritično je ocenila, da že tako zdravstveni zavodi ne uspejo opraviti vseh programov, pa se jim nalagajo še dodatni programi. Opozorila je na nova komercialna zdravstvena zavarovanja, ki bodo po njenem mnenju samo še dodatno obremenila izvajalce.

Plače zdravnikov

Po mnenju predstavnika delodajalcev Marka Jakliča pa bi se morali pogovoriti o zdravniških plačah in učinkovitosti. "V UKC je vsak dan več kot 20 odstotkov zdravnikov odsotnih, pa dobijo plačo," je opozoril. Razpravo o porabi presežkov je ocenil kot "pljuvanje v lastno skledo", saj makroekonomske napovedi kažejo slabo. Zavodu je napovedal, da se bo zaradi tega verjetno že leta 2009 soočil z rdečimi številkami.

V zvezi s to napovedjo je sicer Fakin mnenja, da je odvisna predvsem od gibanja plač. Proračun zavoda je odvisen od višine plač. Če se te ne bodo povečevale skladno z ostalimi gospodarskimi kazalci, bo denarja v blagajni lahko tudi premalo. Spomnil je še na doslej slišane zdravniške zahteve po 30-odstotnem povišanju plač, kar bo po njegovem mnenju prav tako udarec za zdravstveno blagajno.

Na skupščini kritični do predloga

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes opravila tudi razpravo o predlogu resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 in sprejela številne pripombe na dokument. Člani so bili nezadovoljni, ker na sejo ni bilo nikogar z ministrstva za zdravje, ki bi odgovoril na njihova vprašanja.

Predstavnik delodajalcev v skupščini Viktor Barlič je predlog plana kritiziral, ker da vsebuje malo konkretnih predlogov. Opozoril je, da dokument breme aktivnosti za krepitev zdravja nalaga na delodajalce, pri tem pa ne predvideva nobenih olajšav za to. To bo po prepričanju Barliča najbolj udarilo male podjetnike. Poleg tega je še opozoril, da bi bilo treba preprečiti prelivanje javnih sredstev v zasebne žepe.

Vladni predstavnik Marjan Česen je ocenil, da dokument ni ne resolucija in ne plan ter da bi moral biti dokument napisan skladno z zakonom. Po njegovem mnenju je to pomemben dokument in bi moral biti dolgoročen, ne pa da ga pripravlja vsak minister znova.