Novela zakona o trgovini določa, da so lahko prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami odprte do največ deset nedelj in z zakonom določenih praznikih v letu, medtem ko so lahko prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinski servisih, v starih mestnih in trških jedrih, naravno-, kulturno-zgodovinskih in romarskih centrih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih, bolnišnicah, pokopališčih, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah odprte vse nedelje.
Stara mestna ali trška jedra so v skladu z novelo zakona tista področja, ki so kot stara mestna jedra opredeljena v prostorskih aktih lokalnih skupnosti. Turistična središča pa bo vlada še določila, in sicer na predlog gospodarskega ministrstva ali lokalne skupnosti.
Z uveljavitvijo novele zakona o trgovini se je poleg tega ukinila obveza trgovcev, da obratovalni čas prodajaln prijavilo pri upravnih enotah.
Novela zakona o trgovini je zamenjala zakon o trgovini, ki je začel veljati 1. januarja. Ta je določil, da je večina prodajaln ob nedeljah zaprta. Za prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami je sicer uvedel izjemo desetih nedelj, brez omejitev pa omogočil poslovanje prodajalnam na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah.
Novela zakona o trgovini je rezultat referendumske volje volivcev izpred dveh let, vendar z njo niso zadovoljni niti trgovci niti potrošniki. Že sprejemanje zakona so spremljale težave, saj ga je moral DZ po izglasovanju odložilnega veta v državnem svetu potrjevati še enkrat in mu pri tem komajda zagotovil potrebno absolutno večino glasov. Poleg tega na ustavnem sodišču že čaka pobuda za ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje izvajanja novele. Vložila jo je družba Emona Obala, skupno pobudo za presojo ustavnosti pa naj bi pripravljalo tudi več trgovskih družb.
