Kam sežejo lovke piratov?

Da je boj proti spletnim in računalniškim piratom podoben boju z mlini na veter, kaže že dejstvo, da se kljub poostritvam zakonov in strogim kaznim v svetu problem ne manjša, temveč je v fazi strme rasti. V Sloveniji je bilo v preteklem letu 47 odstotkov nameščene programske opreme piratske. Tako je preganjanje in kaznovanje lastnikov nelegalno pridobljene programske opreme in glasbe lahko zlahka sredstvo, s katerim bi lahko država bistveno napolnila izpraznjeno proračunsko malho, pooblastila za to pa si je vlada dodelila kar s spremembo Kazenskega zakonika (KZ-1B).

V bran ljudem in slovenski javnosti, ki bi bili zaradi spremembe 148. člena zakona najbolj prizadeti, se je pred dnevi postavila Zveza potrošnikov Slovenije. V Sloveniji je sistem avtorskih pravic in pravic potrošnikov njihovih del neuravnovešen. Zveza potrošnikov Slovenije je prepričana, da predlagana sprememba Kazenskega zakonika krši temeljno načelo sorazmernosti med nevarnostjo oziroma škodo in višino kazni, ker inkriminira tudi nedovoljeno uporabo za osebni namen in ker je družbena nevarnost teh dejanj majhna, zagrožena zaporna kazen pa visoka.

Po novih zakonskih določilih bi lahko vsakogar, ki bi neupravičeno uporabil eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena bo pomenila večjo premoženjsko vrednost (slabih pet tisoč evrov oziroma pet povprečnih mesečnih neto plač), kaznovalo z zaporom do treh let. Le en pogled na disk domačega računalnika pa pokaže, da je med desetinami programov, ki jih povprečni slovenski uporabnik uporablja, bore malo legalnih programov, še manj pa je legalnih kopij filmov, glasbe, slik in drugega za digitalni svet običajnega materiala.

V tem pogledu je bil prejšnji zakon bolj human, saj je preganjal in kaznoval le tiste pirate, ki so piratsko opremo, programe in glasbo prodajali in si s tem pridobivali premoženjsko korist. Salomonsko rešitev je iskala tudi vladna stran in poskušala situacijo omiliti. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da podpira dopolnilo k noveli kazenskega zakonika glede kršitve materialnih avtorskih pravic. Če bo dopolnilo sprejeto, bo člen glede nalaganja datotek s spleta manj strog.

V Zaresu za zaščito pravic avtorjev digitalnih vsebin, a po dostopnih cenah

Na perečo problematiko se je danes odzvala tudi stranka Zares. Kot pravijo, se zavzemajo za razumno zaščito intelektualne lastnine s pravičnimi plačilnimi modeli, ki bi zaščitili pravice avtorjev digitalnih vsebin, vendar po dostopnih cenah. Poslanec Zaresa Pavel Gantar je poudaril, da poskušajo ustvarjati nove oblike politike na tem področju. Sami se nimajo za piratsko stranko, za tako jih imajo drugi, je dejal Gantar.

V času interneta smo priča temu, da je tehnologija ljudem zlezla pod kožo. Po besedah nekdanjega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsefa Györkösa si je treba ob novih načinih uporabe avtorskih vsebin prizadevati za nove modele uporabe pravic. Prav tako pa se v Zaresu zavzemajo za preprečevanje kazenskega pregona s poseganjem v zasebni informacijski ali fizični prostor, če posameznik ne krši zakonodaje, in za profiliranje Slovenije kot inovativne regije na tem področju.

Györkös je ob tem omenil, da so si ponekod mesto v političnem prostoru utrla tudi piratska gibanja in stranke. Na vprašanje, ali želi stranka Zares prav tako slediti programskim vsebinam piratskih gibanj, je Gantar odgovoril, da so bili v osrčju razvoja in kreiranja digitalnih informacijskih politik pred nekaj leti in da tudi danes poskušajo ustvarjati nove oblike politike na tem področju. Kot pravi, se sami nimajo za piratsko stranko, ampak jih imajo za tako drugi. A so vsebine, ki so povezane z določitvijo pravic v zvezi z digitalnimi vsebinami zelo pomembna komponenta njihovega programa, je poudaril Gantar.

"Soustanovitelj Appla Steve Jobs je uveljavil tudi nov model pristopa k avtorskim pravicam, po katerem lahko do programskih vsebin pridemo po dostopni ceni, zaradi množične uporabe pa imajo zaslužek tudi avtorji,“ poudarja Gantar.

V Zaresu se tudi ne strinjajo, da bi v zakonu o kazenskem postopku pristojnim organom pregona omogočili zajemanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, s čimer bi bila mogoča tudi pridobitev komunikacijskega prometa s posameznih baznih postaj mobilnih operaterjev. Predlog v sredo na odboru niso potrdili. Po Gantarjevem mnenju bi nas tako lahko pristojni nenadzorovano spremljali, zato je prav, da so postavili mejo vdoru v zasebnost posameznikov. Po sprejeti odločitvi je mogoče pridobivati podatke o prometu le za določljivo komunikacijsko sredstvo.