Mirovni inštitut je z organizacijo kolokvija Kam je (za)šla civilna družba? skušal ponovno premisliti pojem civilne družbe, kar je po mnenju organizatorjev potrebno predvsem zato, ker so si ga prisvojile različne druščine in pa nove politične ideologije, predvsem dveh vrst. Prve pripadajo bolj ali manj skrajnim desničarskim grupacijam, drugo vrsto interpretacije civilne družbe pa producirajo neoliberalne prakse državnega aparata.
Gorazd Kovačič z Mirovnega inštituta je debato pričel s tezo, da civilne družbe sploh ni. Simptom, da civilna družba ne obstaja, je boj, v katerem bi ji različne ideološke skupine rade pridale svojo vsebino. Po njegovem mnenju je problem v tem, da si vsi lastijo označevalec civilna družba, da bi z njim prekrili različne prakse in politike. Skupno je samo to, da ima ta beseda visoko referenčnost, ki izhaja iz izkušenj iz 80-ih let, ko so potekali "boji" proti prejšnjemu režimu. Potrebno je izhajati iz vprašanja, kakšne učinke povzroča civilna družba in kako funkcionira, ne pa kaj je civilna družba. Antiglobaliste po Kovačičevih besedah že od vsega začetka delijo na dobre in slabe, pri čemer so dobri tisti, ki v konferenčni dvorani izrazijo svoja stališča, vsi ostali pa imajo na voljo le izredne razmere. "Z njimi se pogovarja policija z jezikom pendreka," je dejal Kovačič.
Vodja Centra za sodobne politike na Mirovnem inštitutu Tonči Kuzmanić je menil, da je potrebno ločevati v čem civilna družba je in v čem je ni. Ni je v toliko, v kolikor ne more biti regulativni koncept. V 80-ih je bila civilna družba regulativna ideja in je bila eden od načinov, kako se postaviti po robu socialistični družbi. Na eni strani je civilna družba konceptualno presežena stvar, še posebej s stališča političnega delovanja, vendar je na ravni realnosti to diskurz, ki je zmagal in to imamo pred sabo. Kuzmanič se strinja, da je to nično, vendar to po njegovem mnenju ne pomeni, da civilne družbe ni.
Direktorica mirovnega inšituta Vlasta Jalušič je opozorila, da so pomeni, ki jih ima civilna družba v različnih okoljih, zelo različni. Po njenem mnenju nima povsod tako negativnega prizvoka kot v postsocialistični Evropi. Diskurz civilne družbe pomeni možnost novih političnih iniciativ.
