Nove globe za prekrške bodo ''okrepile'' državni proračun, pa se bo povečala tudi varnost na cestah? Novela Zakona o varnosti cestnega prometa je namreč po zagotovilih pristojnih zaživela predvsem z namenom povečanja prometne varnosti. In kako bi jo lahko izboljšali? Z na primer več statičnimi radarji, večjo prisotnostjo policistov, s postavitvijo dodatnih prometnih znakov, pa tudi z izboljšanjem cestne infrastrukture. Torej bi morala država poseči globlje v žep in investirati v obnovo cest, v nakup radarjev in v policijske vrste.
Statični radarji, ki jih je postavila policija, so v Sloveniji trenutno zgolj na avtocestah, pa še to sta aktivna le dva, tretji je poškodovan. Ohišij je več, vendar napravi selijo. ''Policija za stacionarno merjenje hitrosti na avtocestnem omrežju merilnike hitrosti premešča po 18 lokacijah (trenutno 17, ker je v Bistrici pri Naklem ohišje poškodovano). Vse lokacije so označene s tablami zaradi obveščanja voznikov o meritvah hitrosti, ki delujejo tudi preventivno. Ravno zaradi njih vozniki praviloma zmanjšajo hitrost vozil, čeprav ni nujno, da je radar delujoč,'' je za 24ur.com pojasnila tiskovna predstavnica na Generalni policijski upravi Nuška Tavčar. Stacionarni radarji so učinkoviti – lani je policija zaradi prekoračitev hitrosti, izmerjenih s stacionarnimi merilniki, izrekla 3865 ukrepov, večinoma plačilnih nalogov, zoper devet kršiteljev pa je podala obdolžilne predloge.
Radarje bi lahko v naseljih postavile tudi občine na lastne stroške, kar je že storila občina Koper. Delujoči merilnik hitrosti je pred Osnovno šolo Koper, kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro. Kupila in postavila ga je občina Koper, nato pa ga je predala v upravljanje koprski policijski upravi, so za 24ur.com povedali na občini. Strošek je visok, a ne previsok, saj je človeško življenje neprecenljivo. Cena enega stacionarnega radarja, ki vsebuje merilnik, ohišje in infrastrukturo, je približno 40.000 evrov.
Kako se razporejajo sredstva?
Tavčarjeva je povedala, da proračunska sredstva odmerja ministrstvo za finance s potrditvijo vlade, tako da ''policija dobi toliko, kot ji pripada''. ''Sicer lahko oblikuje tudi notranji finančni načrt, ki vsebuje stroške za opremo, intervencije in podobno, vendar pa je odločitev o razporejanju sredstev v rokah vlade.''
''V državni proračun se na vplačilni podračun 'Globe za prekrške' zbirajo vsa plačila glob za prekrške. Prilivi se ne delijo kar tako, saj ministrstva ob pripravi proračuna razdelijo sredstva po posameznih področjih oziroma podprogramih. Področje prometne varnosti pokrivata dva proračunska uporabnika: ministrstvo za notranje zadeve oziroma natančneje policija, ki del proračunskih sredstev namenja tudi za nabavo posebnih sredstev za nadzor prometa, in ministrstvo za promet oziroma Direkcija Republike Slovenije za ceste, znotraj katere deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,'' so za 24ur.com pojasnili na finančnem ministrstvu.
Ne zakon, vozniki lahko izboljšajo varnost
Med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji so vožnja pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnja v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno. Dejstvo pa ostaja: k varnosti (s strogim zakonom ali brez) lahko največ prispevamo prav vozniki. S prometno kulturo, ki bi se morala začeti že v šoli. Ali bo denar od glob pravilno razporejen, pa bo pokazal čas.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.