Kakšno vreme nam prinaša močan vetrovni stržen?

V spodnjem delu ozračja hitrost vetra z višino običajno narašča, najvišje hitrosti imamo nekje deset kilometrov nad tlemi, pozimi malo nižje, poleti višje. Ampak te vrednosti so lahko zelo različne, včasih piha le nekaj deset kilometrov na uro, v ekstremnih primerih pa hitrost vetra doseže tudi 400 kilometrov na uro. To se zgodi, ko se nad določenim območjem nahaja izrazit vetrovni stržen. In kaj vetrovni stržen (ang. jet stream) sploh je? Gre za tok zraka, ki je širok nekaj 100 kilometrov in le nekaj kilometrov 'globok'. Običajno veter piha od zahoda proti vzhodu, ker pa gre za tok zraka, ki valovi, je smer vetra pogosto jugozahodna ali severozahodna.

Zakaj vetrovni stržen nastane?

Največ sončne energije na Zemlji prejmejo območja okoli ekvatorja, zato je povprečna temperatura zraka v ekvatorialnih predelih najvišja. Mnogo manj energije dobijo polarna območja, kar pomeni, da imamo na Zemlji veliko temperaturno razliko med ekvatorjem in polom. Zaradi tega se topel zrak začne pomikati proti severu, hladen pa proti jugu. Tako nastane veter, ki je najmočnejši prav v zmernih geografskih širinah, kjer se nahaja tudi Slovenija. Po tej logiki bi nad nami morali pihati močni južni in severni vetrovi, zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi pa imajo zahodno smer. Veter, ki piha proti severu, se namreč odkloni v desno in tako imajo višinski vetrovi pri nas izrazito zahodno smer.

V poletnem času se vetrovni stržen običajno nahaja severno od Alp, pozimi je njegova lega bolj južna in je pogosto zelo blizu nas. Močan vetrovni stržen Alpam največkrat prinaša 'atlantski' oziroma 'sredozemski' tip vremena, kar pomeni, da je razmeroma toplo s pogostimi padavinami. Kadar je pozimi tok zraka bolj od severozahoda, močno sneži na severni strani Alp, mi pa pogosto dobimo le drobtinice.

Včasih vetrovni stržen nad večjim območjem povsem oslabi, v tem primeru se lahko hladen in topel zrak pomakneta daleč proti jugu oziroma severu. Ob takšni vremenski situaciji lahko od severa nad Slovenijo doteka mrzel zrak s polarnih predelov, kar praviloma pomeni sneg in nizke temperature.

Letala pogosto letijo z vetrom

Lega vetrovnega stržena je razmeroma dobro napovedljiva, kar s pridom izkoriščajo v letalstvu. Pri poletih od zahoda proti vzhodu letala pogosto letijo tam, kjer se nahaja stržen. Na ta način hitreje prispejo na cilj in pri tem porabijo veliko manj goriva. Takšno pot imajo letala nad Tihim oceanom, saj je nad morjem vetrovni stržen bolj stabilen. Tukaj se manj spreminja tudi njegova višina, kar pomeni manj turbulence pri poletih. Iz Azije v Ameriko letala velikokrat letijo z vetrom, v obratni smeri se mu na široko izognejo in letijo po drugačni poti, običajno bolj proti severu.