Velik vpliv na vreme pri nas ima polarna fronta, ki je v zadnjih tednih valovila precej južneje, kot je običajno za ta čas. Zaradi pomika polarne fronte proti severu je v prihodnjih tednih pričakovati, da bo vpliv potujočih ciklonov in spremljajočih front, ki nam prinašajo padavine, slabel, krepil pa se bo vpliv azorskega anticiklona. Ko je azorski anticiklon močan, imamo pri nas suho in vroče poletje. Azorski anticiklon na vreme pri nas običajno vpliva nekaj dni, lahko pa je tudi veliko bolj vztrajen in se na istem območju zadržuje več tednov. V primeru, da se k nam razširi zračna masa iznad severa Afrike, lahko izmerimo tudi rekordno visoke temperature.
Spomnimo se samo poletja 2017, ki je bilo eno izmed najtoplejših v zgodovini meritev. Imeli smo več vročinskih valov. Najizrazitejši nas je zajel ob koncu julija in v začetku avgusta, ko smo se marsikje močno približali dosedanjim temperaturnim rekordom. V Ljubljani je bilo od 92 dni meteorološkega poletja vročih kar 42 dni, povprečna najvišja dnevna temperatura pa je znašala dobrih 29 stopinj Celzija. Zelo vroča poletja smo imeli tudi v letih 2012, 2013, 2015 in 2019, najbolj vroče poletje pa v večjem delu Slovenije, z izjemo nekaterih alpskih dolin, še vedno ostaja poletje 2003, ko je bilo po podatkih Arsa v Ljubljani kar 52 vročih dni, povprečna najvišja dnevna temperatura pa je znašala 30,2 stopinje Celzija. Povprečno poletje v zadnjih stotih letih ima sicer le 13 vročih dni in povprečno dnevno temperaturo zraka okoli 25 stopinj Celzija.
Povsem drugačno vreme imamo, ko se nad nami zadržujejo višinski cikloni s precej hladnejšim zrakom kot v azorskem anticiklonu. Deževnemu in hladnemu vremenu v času našega dopusta se pogosto lahko zahvalimo prav višinskemu ciklonu. Ta vrtinec lahko nad nami kroži tudi dalj časa, kar se je nazadnje zgodilo v lanskem poletju, ki se je uvrstilo med najbolj namočene v zgodovini meteoroloških meritev. Čeprav je zaradi pogostih padavin najhujša vročina zaobšla naše kraje, se je poletje 2020 uvrstilo v zgornjo četrtino najtoplejših v zadnjih 70 letih. Bolj pogosto kot v zadnjih letih so višinski cikloni poletno vreme krojili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
In kakšna je napoved za letošnje poletje?
Projekcije večine meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi napovedmi, že nekaj časa kažejo na nadpovprečno toplo in suho poletje. Pričakovani odklon temperature od dolgoletnega povprečja med letoma 1991 in 2020 je okoli ene stopinje Cezija. Seveda se iz sezonske napovedi ne da sklepati, kakšno bo vreme v času našega dopusta. Znotraj daljšega obdobja lahko namreč pride do velikih nihanj, od vročinskih valov do hladnejših in bolj deževnih obdobij, a slednja naj bi bila, če se napovedi seveda uresničijo, v letošnjem poletju v veliki manjšini.
Bomo prve vroče dneve imeli že okoli desetega junija?
Do sredine prihodnjega tedna bomo še pod vplivom razmeroma hladnih vzhodnih vetrov, v drugi polovici tedna pa bomo postopno prišli pod vpliv občutno toplejšega jugozahodnika. Možnost za padavine se bo zmanjšala, pričakujemo pa lahko tudi več sonca. Od četrtka naprej bodo popoldanske temperature po nižinah po dolgem času spet nad 25 stopinj Celzija.
Kot kažejo današnji izračuni glavnih meteoroloških modelov, bi lahko še toplejši zrak k nam dotekal po sedmem juniju, ko bi lahko že beležili prve letošnje tridesetice. Ta napoved je sicer zaradi časovne oddaljenosti in nepredvidljivosti višinskih ciklonov še nezanesljiva.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.