Vlada RS je sprejela Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. Poročilo, ki prikazuje stanje okolja in njegovo povezanost z dogajanji v družbi za obdobje 2009 - 2015 je izdelano v skladu z zahtevami za poročanje o stanju okolja in o ohranjanju narave iz Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave. Stanje posameznih delov okolja je prikazano na podlagi kazalcev okolja, rezultatov obratovalnih in drugih monitoringov ter ustreznih strokovnih podlag. Prikazane so tudi obremenitve in pritiski, ki vplivajo na stanje okolja, ter mehanizmi za obvladovanje obremenitev in ohranjanje stanja okolja ali njegovo izboljševanje.
Kakšne so ugotovitve?
Stanje okolja se izboljšuje, kar je posledica načrtne okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje, sprejete v zadnjih desetletjih, pravijo. Zmanjšali so se izpusti nekaterih onesnaževal v zrak in vodo, boljše ravnamo z odpadki, okrepljena so prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, bolje razumemo povzročitelje okoljskih izzivov. Zaskrbljujoče pa je stanje okolja na posameznih omejenih lokacijah, predvsem glede kakovosti zraka in onesnaženosti tal, boljši napredek je nujen tudi pri trajnostni rabi prostora.
Vendar stanje okolja v Sloveniji že dolgo ni odvisno le od lokalnega ravnanja, saj nanj vplivajo tudi globalne obremenitve, ki se povečujejo hitreje kot doslej predvsem zaradi gospodarske rasti, rasti prebivalstva ter spreminjajočih se vzorcev potrošnje in proizvodnje.
Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta
Okoljevarstvena prizadevanja se premikajo v smer nizkoogljične družbe, krožnega gospodarstva, odpornih ekosistemov, makroekonomskih trajnostnih modelov razvoja. To so temelji blaginje državljanov, ki so prepoznane tudi v okoljskem programu EU s sporočilnim naslovom “Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta”. “Za njeno uresničitev pa politike varstva okolja ne moremo izvajati ločeno od politik drugih sektorjev, kot so kmetijstvo, promet, energetika, turizem, saj je neločljivo povezana s širšim gospodarskim in družbenim razvojem. Ob vse boljšem razumevanju značilnosti okoljskih izzivov v Evropi in njihovi soodvisnosti z gospodarskimi in družbenimi sistemi v globaliziranem svetu se krepi spoznanje, da z obstoječim znanjem in uveljavljenimi načini upravljanja temu ne bomo kos,” pravijo na vladi.
To je že četrto poročilo o stanju okolja v Sloveniji
To je po poročilih o okolju iz let 1996, 2003 in 2009, četrto poročilo o stanju okolja v Sloveniji. V tem obdobju se je spremenil “jezik okolja” in področja “okoljskih izzivov”, pravijo. Tradicionalni “nadzor nad emisijami” je zamenjalo zavedanje o omejenem prostoru in naravnih virih, o pomenu ekosistemskih storitev za ohranjanje blaginje in o tem, da negativnih učinkov naših vzorcev potrošnje in proizvodnje ne moremo prelagati na druge regije.
V zadnjih nekaj desetletjih je bil v EU sprejete veliko različne okoljske zakonodaje, za katero lahko danes trdimo, da je najizčrpnejši sodobni sklop standardov na svetu. V tem obdobju se je raven varstva okolja v večini delov Evrope dokazljivo izboljšala, trdijo na vladi. Ukrepi evropske okoljske politike so se po njihovih besedah izkazali za še posebej učinkovite pri odpravljanju lokalnih, regionalnih in celinskih pritiskov na okolje. Vendar pa so nekateri od okoljskih in podnebnih problemov, s katerimi se ubadamo danes, drugačni od tistih, ki smo jih uspešno reševali v zadnjih 40 letih, po svojih lastnostih so hkrati sistemski in kumulativni ter niso odvisni le od našega ukrepanja v Evropi, temveč tudi od dogajanja po vsem svetu.
Današnji trendi so globalni
“Za mnoge od današnjih okoljskih izzivov je značilna kompleksnost. Težko jih je jasno razmejiti ali opredeliti, saj različno prežemajo različne dele okolja in družbe,” menijo. “Danes se soočamo s spremembami, ki jih po obsegu ni mogoče primerjati s tistimi v preteklosti, z medsebojno povezanimi nevarnostmi, globalnimi “megatrendi” in ekološkimi omejitvami, ki neposredno in posredno vplivajo na evropsko in slovensko okolje. Med okoljem, podnebnimi spremembami in temeljnimi silami, ki jih poganjajo, so številne povezave, zato jih je zaradi njihove zapletenosti težko razumeti.”
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.