Vojski oceni zadostno in nezadostno. Pahor: V varnost bo treba vlagati

Kot je o poročilu dejal Pahor, je splošna ugotovitev, da se pripravljenost na splošno ni veliko spremenila. Slovenska vojska izvaja vse predpisane naloge, ima pa težave pri izvajanju nalog na najvišji ravni.

Pahor je ponovil, da bi morali z zakonom zagotoviti potrebne finančne vire za vojsko. "Varnost je postala kompleksen in integriran pojav, varnost je postala manj zanesljiva, vanjo je treba vlagati več," meni Pahor. Dejal je, da je treba posodobiti tako vojsko kot policijo in civilno zaščito, poudarek pa dati tudi kibernetski varnosti.

Predsednik je zamisel o posebnem zakonu vladi Mira Cerarja predstavil, ko ta že ni imela več polnih pooblastil, meni pa, da je zdaj pravi čas za posvet z aktualnim premierjem Marjanom Šarcem.

Pahor je razkril, da poročilo ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske z ocenama zadostno za delovanje v miru in nezadostno za primer vojne. Je pa dejal, da so slovenski vojaki za misije primerno pripravljeni in da na njihov račun vedno sliši pohvale. "Na profesionalnost naših vojakov in vojakinj se lahko vedno zanesemo," je ocenil Pahor, a dodal, da bi lahko država bolj poskrbela za motiviranost in njihovo splošno zadovoljstvo. "Odgovor na to se ne skriva le v denarju," je še opomnil.

"Zahteve po povečanju finančnih sredstev so upravičene. Vidimo pa, da ni zgolj enostavne korelacije med povišanjem sredstev, ampak vplivajo še drugi dejavniki. Na oboje se bo treba osredotočiti," je bil jasen Pahor, ki, kot je poudaril večkrat, rešitev vidi v posebnem zakonu.

Bela knjiga o vojski

Obrambni minister Karl Erjavec pravi, da je po prevzemu resorja hitro ukrepal, med drugim z idejo o beli knjigi, ki bo jasno opredelila cilje in potrebe Slovenske vojske.

"Poudarjam pa, da vojska izvaja vse naloge po zakonu o obrambi. Ko gre za misije, jih Slovenska vojska izvaja nadpovprečno in dejansko so naši pripadniki v misijah vedno pohvaljeni kot visoko profesionalni in usposobljeni. Tudi ko gre za področje naravnih nesreč, vojska izpolnjuje vsa pričakovanja. Ko govorimo o helikopterski nujni pomoči, se na leto opravi več koč 700 prevozov, samo prevozov otrok je bilo lani okoli 50," je še dejal Erjavec. "Pomanjkljivost, ki jo ugotavljamo pa je, da vojska ni pripravljena na najbolj intenzivne operacije. Teh na srečo za zdaj ni treba opravljati, a se je mednarodno okolje v zadnjem desetletju zelo spremenilo, soočeni smo z novimi mednarodnimi grožnjami. Vojska se ukvarja tudi z varovanjem meje, masovnih migracij prej nismo poznali. Pojavljajo se kibernetske grožnje in tudi v to področje moramo vlagati."

Erjavec je obljubil, da bo bela knjiga opredelila vizijo in cilje do modernizirane Slovenske vojske. "Na podlagi poročila o pripravljenosti bo pripravljen pregled vseh potrebnih ukrepov, ki jih moramo izpeljati, če želimo, da bo imela vojska v prihodnje boljše ocene." Osredotočili se bodo tudi na strokovne analize, s pomočjo dokumenta pa bodo poskusili doseči čim večji politični konsenz, ki bi omogočil razvoj slovenske vojske, ki ga je vmes okrnila tudi kriza. Ključna izziva sta trenutno kadrovski primanjkljaj in iztrošena vojaška oprema. "Mislim, da lahko s temi koraki pričakujemo višje ocene v prihodnosti."

Predsednik odbora DZ za obrambo Samo Bevk (SD) ob današnji predstavitvi poročila o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) ocenjuje, da vlado čaka še veliko dela. Odbor za obrambo pa po njegovih besedah z nestrpnostjo pričakuje belo knjigo, ki bo pokazala, v katero smer vlada načrtuje razvoj SV.

"Vemo, da je ta sistem kot velika ladja in se ne more v trenutku obrniti. Treba bo še investirati v razvoj SV, pridobiti nove kadre. Ministrstvo za obrambo in celotno vlado čaka še veliko dela," je ocenil Bevk.

Ob novinarskem komentarju, da se že obstoječi strategiji razvoja SV ne sledi, je Bevk spomnil, da je minister za obrambo Karl Erjavec napovedal razmislek o razvojnih dokumentih na tem področju in je treba počakati na predloge. Pobude Pahorja za sprejem zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti pa Bevk ni komentiral, saj da odbor s tem še ni seznanjen.

Nekdanji predsednik odbora za obrambo, poslanec SDS Žan Mahnič je takšno oceno pripravljenosti SV pričakoval, glede na to, da se tako prejšnja kot zdajšnja vlada ne zaveda resnosti položaja in vojski ne nameni dovolj sredstev. "Predvsem pa ne sledi vsem pametnim predlogom, ki pridejo ne samo s strani opozicije, ampak tudi s strani stroke," je dejal v današnji izjavi v DZ.

Po njegovem mnenju bi bilo treba narediti to, "kar je Marjan Šarec obljubljal pred volitvami, to je SV izvzeti iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, urediti plače in pristopiti k sami modernizaciji" vojaške opreme. Tako pa s strani Levice "slišimo, da so dali pogoj, da ne bodo podprli proračuna, če bo država kupila osemkolesnike", je dejal.

Glede podpore posebnemu zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti pa je dejal, da je treba najprej videti konkreten predlog.

Po ocenah poslanca Levice Mihe Kordiša pa se SV že desetletje in pol razume kot "ekspedicijski korpus znotraj zveze Nato". V Levici ostro nasprotujejo temu, da se SV razvija na tak način, je dejal v izjavi po seji odbora za obrambo.

Uspešni pri pomoči državljanom

Ermenčeva je poudarila, da je bila pri ocenjevanju uporabljena podobna metodologija kot v preteklih letih, da pa se zadnje leto razlikuje po tem, da so vojski v tem času poveljevali kar trije ljudje.

Dejala je, da je vojska v zadnjem letu še posebej dobro delala, ko gre za nudenje pomoči policiji, helikopterske prevoze in delo v času naravnih nesreč. "So pa bile nekatere naloge zaradi pomanjkanja sredstev izvedene z višjo stopnjo tveganja," je opozorila. Tudi ona je poudarila, da ima Slovenija težave, ko gre za kadre v vojski in z modernizacijo.

"Intenzivnost usposabljanja se je povečala, strelska usposobljenost se je izboljšala, tudi izvedba kolektivnih usposabljanj dviguje usposobljenost enot," meni Ermenčeva. Vojska je dobila nekaj dodatnega denarja, s katerim se je stabilizirala stopnja razvoja na nekaterih področjih, a to ni zapolnilo vrzeli, niti omogočilo preskoka, ki bi bil potreben po letih zniževanja sredstev zaradi krize. "Primanjkljaj častnikov, podčastnikov, vojakov in specialističnih kadrov se bo brez celovitih ukrepov, ki bodo zagotovili večjo konkurenčnost vojaškega poklica, le še povečeval, to pa lahko izniči učinke modernizacije in zvišanja sredstev," je opozorila Ermenčeva. Po njenem bo tako treba delati tako pri kadrih kot sredstvih in opremi, saj brez povezanosti med vsem tem ukrepi ne bodo uspešni.

Ocenila je, da je mogoče nekatere izboljšave doseči hitro, za druge pa bo zahtevanega več časa, ukrepi zahtevajo pristop na nacionalni ravni. Takojšnje izboljšanje statusa pripadnikov Slovenske vojske, zagotavljanje kadrovskih, finančnih virov ter normativnih podlag za razvoj Slovenske vojske so po njenem med najnujnejšimi ukrepi.

V pogovoru za Radio Slovenija pa je Ermenčeva odgovorila na vprašanje, ali je rešitev za izboljšanje položaja vojakov mogoče najti znotraj enotnega plačnega sistema. Po njenem mnenju je to mogoče, a je treba urediti sistem dodatkov. Kot je poudarila, namreč ni veliko poklicev, v katerih zaposleni "danes dobijo ukaz, da jutri za šest mesecev odhajajo na neko lokacijo".

Kakšen je trend?

Ocene pripravljenosti Slovenske vojske v preteklem desetletju kažejo, da je ta v prvem obdobju napredovala. Od leta 2012 se je očitno začela soočati s posledicami znatnega varčevanja v obrambnem proračunu. Na slabše ocene v naslednjih letih so vsaj deloma vplivale tudi spremembe metodologije ocenjevanja iz leta 2012.