Fides napovedal stavko. Ministrica: Morda izgubili stik z realnostjo?

Čez dan se je sestal glavni odbor sindikata zdravnikov Fides, na katerem so razpravljali o nadaljnjih korakih. Odločitev o stavki so sprejeli na podlagi izvedene ankete med člani.  V njej so ugotavljali, kakšne nadaljnje aktivnosti članstvo pričakuje od vodstva, kako gleda na zadnjo vladno ponudbo zdravnikom in zobozdravnikom ter tudi na domnevne telefonske grožnje ministra Danijela Bešiča Loredana predsedniku Fidesa Gregorju Zemljiču. 

 Kot je slednji povedal na novinarski konferenci, si v sindikatu želijo, da bi z vladno stranjo nadaljevali pogajanja o odpravi nesorazmerjih. Poziv so na vlado naslovili prejšnji teden, a odgovora niso prejeli, je dejal.

Datum začetka in druge podrobnosti napovedane stavke bodo v sindikatu Fides sprejeli v prihodnjem tednu, prav tako stavkovne zahteve, je še dodal. Že sedaj pa je jasno, da zdravniki in zobozdravniki zahtevajo enak dvig plač za vse. Pridružitev stavki so ob tem napovedali tudi v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikatu zobozdravnikov Slovenije Dens.

Ministrica za javno upravo: Odločitev sindikata je neutemeljena

Na napovedano stavko se je odzvala tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki meni, da je odločitev sindikata glede na ponujeno povišanje plač neutemeljena. "Odločitev glavnega odbora Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki se je po opravljeni anketi med člani odločil v januarju začeti zdravniško stavko, je po ponujenih zvišanjih plač povsem neutemeljena in sproža vprašanje, ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi," je zapisala.

V nadaljevanju je zatrdila, da vlada zdravnikom ničesar ne jemlje in njihovih plač ne niža pa č pa da ponuja zvišanja za od osem do 20 odstotkov , v nekaterih redkih primerih pa tudi več. "Prednost daje mladim zdravnikom, katerih plače so res nizke, medtem ko za tiste v 57. plačnem razredu, in teh je kar 37 odstotkov, predlaga osem odstotno zvišanje – ne da bi vlada kot pogoj za to postavljala večjo storilnost zdravnikov."

Na koncu je ministrica Ajanovič Hovnik dejala, da vlada utemeljeno pričakuje, da bodo zdravniki pozornost od višine plač usmerili k bolnikom in jih končno postavili v ospredje. "Čas je, da pozornost posvetijo ljudem oziroma bolnikom, da bodo ti od višjih plač zdravnikov nekaj imeli – in to je pravočasna, skrbna obravnava," je dodala in zaključila, da je glede na makroekonomske kazalce vladna ponudba zdravnikom zadnja in najvišja možna.

Anketa pokazala tudi nezadovoljstvo z Bešič Loredanom

Že omenjena anketa je pokazala tudi nezadovoljstvo med zdravniki do vladne strani, k čemur naj bi pripomoglo predvsem to, da se vlada ni držala napovedi. Kot so namreč  napovedali na ministrstvu, naj bi vlada v začetku decembra sprejela izhodišča za pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo, a se to ni zgodilo. Prav tako vlada v zdaj že preteklih pogajanjih ni želela nasloviti zaveze nekaterih preteklih sporazumov s prejšnjimi vladami, denimo o prenosu pridobljenih napredovanj specializantov, ko ti postanejo specialisti, je dejal.

Zdravniki, tako Zemljič, ob tem izražajo tudi nezadovoljstvo glede odnosa ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana do zdravnikov. Minister naj bi od Zemljiča namreč zahteval podpis sporazuma vlado in mu ob tem grozil s totalno vojno proti Fidesu, zato so v sindikatu grožnje prijavili generalnemu sekretariatu vlade.

Odgovor vlade, v katerem je ta ministrove besede označila za neprimerne, v Fidesu označujejo za pozitivnega, a so ob tem pričakovali, da se bo vlada opredelila tudi do vsebine izrečenega. Zemljič sicer glede na rezultate ankete ocenjuje, da ministrove grožnje niso bistveno pripomogle k podpori zdravnikov k zaostrovanju sindikalnih aktivnosti, saj je nezadovoljstvo med člani tlelo že pred tem.

Glede dogovora o zvišanju plač: Nova nesorazmerja

Vladna stran je z reprezentativnimi sindikati sicer v sredo parafirala dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu in socialnem varstvu. Parafiran dogovor vključuje tudi predlog dviga zdravniških in zobozdravniških plač, čeprav Fidesa na parafiranje dogovora ni bilo. Kot je znano, v sindikatu Fides s končno ponudbo vlade niso bili zadovoljni. Kot je pokazala že omenjena anketa, s ponudbo niso bili zadovoljni tudi zdravniki, saj da mlajšim zdravnikom ponuja bistveno višji dvig plač kot izkušenejšim.

Kot je sicer že prejšnji teden dejal minister Bešič Loredan, je vlada predlagala dvig plač zdravnikov in zobozdravnikov za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju) za zdravnike, ki so umeščeni do 57. plačnega razreda. Zdravnikom v tem razredu pa je ponudila dogovorjeno odpravo plačnega stropa s prihodnjim aprilom, dogovorjenemu dvigu plač za en plačni razred pa so dodali še enega, torej skupaj dva. Kot je kasneje minister dodal v pismu zdravnikom, bi zdravniki v najvišjem plačnem razredu hkrati pridobili možnost dodatnih napredovanj, kar za nekatera delovna mesta pomeni tudi končni 66. plačni razred.

A to ne drži v celoti. Kot je razvidno iz predloga, ki so ga naknadno posredovali iz ministrstva za zdravje, bi se delovna mesta zdravnikov brez specializacije oz. zdravnikov po opravljenem sekundariatu, ki so trenutno uvrščeni v začetni 35., 37., 38. in 40. plačni razred, uvrstila v nova delovna mesta zdravnika brez specializacije z osnovno licenco, katerih začetni plačni razred bi bil po 1. aprilu 2023 za šest plačnih razredov višji.

Delovno mesto zdravnika sekundarija, ki je trenutno v 31. začetnem plačnem razredu, pa bi se razdelilo v dve delovni mesti, tako da bi bil zdravnik sekundarij v prvih šestih mesecih uvrščen v 35. začetni plačni razred, v času drugih šestih mesecev pa v 41. začetni plačni razred.

Zdravnikom in zobozdravnikom brez specializacije z licenco, ki so trenutno uvrščeni v 41., 43., 44. in 46. plačni razred, bi se po predlogu plača zvišala za pet plačnih razredov. Za toliko plačnih razredov bi se plača zvišala tudi specializantom, ki so trenutno uvrščeni v 38. in od 40. do 46. plačnega razreda.

Višjim zdravnikom in zobozdravnikom brez specializacije z licenco v 46. 48., 49. in 51. plačnem razredu, vlada ponuja dva plačna razreda, prav toliko tudi zdravnikom svetovalcem, ki so umeščeni v 47., 49. in 53. plačni razred. Zdravnikom specialistom, uvrščenim v 45., 47., 48. in 50. plačni razred, bi se plača zvišala za pet razredov. Višjim zdravnikom specialistom, ki so uvrščeni v 50., 52., 53. in 55. plačni razred, pa za dva razreda.

Po izračunih Dela bi se dvigi plač najbolj poznali pri specializantih, saj bi se jim plače v povprečju dvignile za 662 evrov bruto na mesec. Specialistom se bi zvišale v povprečju za 619 evrov bruto, zdravnikom brez specializacije pred sekundariatom za 512 evrov, sekundarijem za 463 evrov bruto, višjim zdravnikom specialistom pa najmanj - in sicer za 275 evrov bruto. To je tudi vzrok, da v zdravniških krogih niso najbolj zadovoljni, saj bodo dvigi povzročili nova nesorazmerja.

Če bi vlada izkušenejšim zdravnikom ponudila nekoliko izboljšan predlog, torej prav toliko plačnih razredov, kot njihovim mlajšim kolegom, ki jim je skupno ponudila dodatnih pet plačnih razredov, bi bilo po besedah Zemljiča zdravnike mogoče pomiriti do te mere, da bi "zdržali do 1. januarja 2024, ko naj bi bili uveljavljeni dogovori o napovedanem novem plačnem stebru v zdravstvu".