Parlamentarne poslanske skupine z izjemo DeSUS so pripravile predlog ustavnih sprememb, večina jih je že poslala predsedniku DZ Gregorju Virantu. Predlogi se nanašajo predvsem na referendumske določbe in zapis zlatega pravila glede omejitve zadolževanja. Več strank predlaga tudi ukinitev državnega sveta ter ukinitev trajnega sodniškega mandata.
Krajšanje postopka imenovanja nove vlade
SDS je predlog spremembe ustave, po katerem bi se skrajšal postopek imenovanja vlade, vložil že januarja. Po predlogu bi DZ ob odločanju o predsedniku vlade odločal tudi o listi kandidatov za ministre. Obenem bi se predsedniku vlade omogočilo, da sam razrešuje ministre in imenuje nove, a največ tretjino v mandatnem obdobju.
Takšen predlog podpirajo v NSi, SLS in Lista Virant, ki pa ob tem predlagajo, da bi predlagatelji konstruktivne nezaupnice morali oblikovati celovit predlog nove vlade.
Proti takšni odločitvi pa so v SD, saj ne zagovarjajo sprememb, ki bi posegale v pristojnost DZ glede imenovanja vlade.
Referendum
Več predlogov sprememb ustave se je nanašalo tudi na področje referenduma. Predlaga se predvsem zaostrovanje pogojev za razpis ter za veljavnost rezultata referenduma. Svoje predloge v tej točki predlagajo v SDS, Pozitivni Sloveniji, Listi Virant, SD in NSi.
V Pozitivni Sloveniji tako predlagajo, da bi razpis referenduma lahko zahtevali samo volivci, za določene primere oz. zakone pa bi po tem predlogu z ustavo že vnaprej izključili možnost referendumskega odločanja.
Podobne rešitve imajo tudi v Listi Virant, ob tem podpirajo tudi rešitev, da se za uveljavitev referendumske odločitve predpiše minimalna udeležba.
V NSi predlagajo, da bi lahko referendum predlagalo ali 60 poslancev ali pa 40.000 volivcev.
V poslanski skupini SD pa se zavzemajo za takšno ustavno ureditev, ki bi na razumen način omejila množično vlaganje referendumskih zahtev.
Po drugi strani pa SDS predlaga spremembo, da brez referenduma ne bo mogoče spremeniti odločitve, ki je bila prav tako sprejeta z referendumom.
Zlato pravilo
Več stranka tudi podpira zapis zlatega pravila glede zadolževanja v ustavo. Tako menijo v Pozitivni Sloveniji, SLS in NSi, poslanci SDS pa so zapisali, da bodo pri predlogih za omejitev deleža javne porabe in zadolževanja sledili usklajenemu predlogu, ki ga bodo na osnovi osnutka vlade uskladile parlamentarne stranke.
V Listi Virant pa so prepričani, da je bolj kot postavitev zgornje meje javnega dolga pomembno postaviti zahtevo o nujnosti letne izravnanosti proračuna ter zagotoviti proticiklični učinek. Glede zlatega pravila SD predlaga razmislek o smiselnosti umestitve v ustavo oziroma zakonodajo.
Ustavno sodišče
Pozitivna Slovenija predlaga sistemsko preureditev pristojnosti ustavnega sodišča, tudi v Listi Virant predlagajo dopolnjevanje, prenos in črtanje nekaterih pristojnosti sodišča. V SD podpirajo ideje o razbremenitvi in učinkovitejšem delovanju ustavnega sodišča.
V SDS pa se zavzemajo za ustavno določilo, da bi ustavne sodnike imenoval DZ z dvotretjinsko večino, kar bi po njihovem preprečilo politizacijo sodišča.
Ukinitev državnega sveta
Več strank tudi predlaga spremembe ustave, po kateri bi se ukinil državni svet. Za ukinitev državnega sveta se zavzemajo SDS, NSi in Lista Virant. Tudi v Pozitivni Sloveniji glede državnega sveta predlagajo ustavne spremembe, a v stranki predlagajo, da se državni svet ohrani, vendar naj v skladu z reorganizacijo lokalne samouprave s spremembo ustave postane predstavnik lokalnih interesov. Po predlogu Pozitivne Slovenije bi državni svet odločal predvsem o vprašanjih, ki so posebnega pomena z vidika lokalnih in regionalnih interesov, da se ne bi podvajal z DZ.
Imenovanje sodnikov in sodniški mandat
V SDS želijo ukiniti trajni sodniški mandat. Ob tem predlagajo uvedbo osemletnega poskusnega mandata sodnikov, po preteku te dobe pa lahko sodnik dobi trajni mandat. Tudi v Listi Virant predlagajo uvedbo poskusne dobe sodnikov, vendar za obdobje dveh let, po preteku tega obdobja pa bi sodnike v trajni mandat volil sodni svet, kar po mnenju stranke pomeni depolitizacijo sodnikov. V NSi predlagajo uvedbo poskusnega sodniškega mandata, za kar so se po Toninovih besedah zavzemali že v volilni kampanji.
V Pozitivni Sloveniji zagovarjajo ohranitev trajnega sodniškega mandata, ki predstavlja največjo garancijo sodnikove neodvisnosti, predlagajo pa, da bi na predlog sodnega sveta sodnike imenoval predsednik republike in ne več DZ.
Pristojnosti in volitve predsednika republike
Dva predloga sta se nanašala tudi na funkcijo predsednika republike. V Pozitivni Sloveniji predlagajo večje pristojnosti predsednika republike pri razpustu DZ. Pri tej spremembi bi se naslonili na restriktivnejše primerjalne ureditve, v skladu s katerimi ne zadostuje zgolj (politična) presoja predsednika, da so podani pogoji za razpust DZ, ampak ustava vnaprej določa procesne in vsebinske pogoje, ki morajo biti podani v takšnem primeru.
V NSi pa predlagajo, da bi predsednika republike volili posredno v DZ, in sicer z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
KOMENTARJI (128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.