Poslanska skupina Levica je zbrala podpise vseh petih strank sredinskega petorčka za spremembo zakona o minimalni plači. Predlog zakona o minimalni plači, ki predvideva, da se bo minimalna plača v dobrem letu zvišala na 700 evrov neto, so danes tudi vložili.
"Dvig plač je bila ena od ključnih zavez volivcem," je v uvodu dejal vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec. Čez dober mesec lahko tako nekateri zaposleni že pričakujejo višjo plačo, če bo zakon sprejet. S 1. januarjem 2019 naj bi se tako minimalna plača dvignila na 667 evrov neto, nato pa leta 2020 na 700 evrov neto.
Levica predlaga tudi, da bi bili s 1.1. 2019 iz minimalne plače izključeni vsi dodatki. Toda, kot je pojasnil Mesec, glede tega debata še poteka. "Dodatki bodo izključeni, to je dejstvo. Vprašanje, ki ostaja, je zgolj najprimernejši datum," je poudaril. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga enoletni zamik, torej da bi se to zgodilo leta 2020. O tem bo razpravljal še ekonomski svet.
Leta 2021 naj bi se začela uporabljati formula, po kateri bi morala biti minimalna plača za vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov, je strnil Mesec. "To je zagotovilo, da nihče, ki dela 8 ur na dan, ne bo več životaril pod pragom revščine," je dejal Mesec. Ta predlog naj bi dobil tudi pozitivno mnenje ministrstva, ki je zapisalo, da taka ureditev vzpostavlja smiselno razmerje med delovno aktivnimi in delovno neaktivnimi.
SMC del predloga označila kot problematičen, SDS predlaga sklic nujne seje odbora za delo
V SMC, ki je predlog podprla pogojno, so sicer ob oddaji podpisa o predlogu opozorili, da je del predloga problematičen. Pripombe imajo predvsem glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače že s 1. januarjem 2019, pa tudi glede predlagane formule za izračun in višino postopnega dviga. Poleg tega so opozorili tudi na pomanjkanje socialnega dialoga pri sprejemanju zakona.
Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da so v parlamentarni postopek vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bodo obravnavali minimalno plačo v Sloveniji. "Celotni sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami je zasnovan nepregledno in kompleksno, tako da delavec niti ne ve, v katerih primerih so mu kršene pravice iz dela ali pa si ne more privoščiti dolgotrajnih sodnih postopkov oziroma si jih noče privoščiti, da ohrani dober odnos z delodajalcem," so opozorili v največji opozicijski stranki.
Zato se zavzemajo za pravičnejši sistem, po katerem bi bilo minimalno plačilo po urni postavki. Pri tem bi bila minimalna urna postavka določena z zakonom, upoštevali pa bi se tudi različni delovni pogoji pri določitvi tega zneska (nočno delo, delo na praznike).
Delodajalci kritični do načina spreminjanja zakonodaje o minimalni plači
"Združenje delodajalcev Slovenije se ne strinja s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji," so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, so tovrstno prakso delodajalci izkusili že pri zadnjih spremembah zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice.
V združenju opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, njegova obravnava pa ni bila niti še predstavljena ekonomsko-socialnemu svetu. "Podjetja, delodajalci tako sredi novembra še ne vedo, kakšni stroški dela in kakšna ureditev jih čaka v naslednjem letu," so izpostavili.
Pričakujejo, da bo minimalna plača obravnavana v okviru tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter da bo zgolj usklajena med tremi ključnimi deležniki poslana v parlament.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa pravijo, da se obrtniki in podjetniki ne zavzemajo zgolj za dvig minimalnih plač, ampak za to, da bi delavci imeli dostojne plače. Ob tem pa opozarjajo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače.
"Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," predsednika OZS Branka Meha povzemajo v zbornici.
Dodali so, da je sicer obrtniki in podjetniki podpirajo dvig neto plač delavcev, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je septembra med svojimi člani izvedla zbornica. "Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 odstotkov) so v anketi odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo," so še dodali.
V GZS priznavajo, da večina podjetij ne bo čutila napovedanega dviga, hkrati pa govorijo o izginotju določenih poklicev, služb in podjetij
Na predlog Levice o dvigu minimalne plače v letih 2019 in 2020 pa so se odzvali tudi v GZS. Povedali so, da predlog ni nov, a je po navedbah GZS enako nevaren, kot je bil pred letom dni. "Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta pred dobrim tednom," so izpostavili.
Šokirani so nad odzivom koalicije, ki je prispevala podpise k predlogu zakona Levice, saj so še pred dobrim tednom dni "s strani predsednika vlade prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji".
Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to po oceni GZS velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 evrov in kjer dela 70.000 zaposlenih.
Kot v GZS povzemajo svojo generalno direktorico Sonjo Šmuc, "se je očitno Levica s podporo koalicijskih strank odločila, da določenih poklicev, služb in podjetij v Sloveniji ne potrebujemo".
KOMENTARJI (680)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.