V 64 slovenskih šol vključenih že 131 begunskih otrok

Vlada je sprejela Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, je uvodoma povedala direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj. "Uredba je izvedben akt pravic, ki so zapisane v zakonu," je pojasnila in naštela pravice, ki so zapisane v uredbi. 

Najprej je izpostavila pravico do bivanja v nastanitvenem centru, kjer bo ukrajinskim beguncem omogočena prehrana, prav tako bodo imeli pravico do mesečnega izplačila žepnine. "Osebe, ki imajo možnosti bivanja pri sorodnikih, a ne bodo imele sredstev za preživljanje, pa bodo lahko izpolnile vlogo in zaprosile za denarno pomoč," je pojasnila Štrukljeva. Begunci, ki ne bodo imeli prejemkov, bodo lahko vložili tudi vlogo za pomoč za bivanje. Kot pravi, uredba natančno določa, kje in kako izpolniti vloge, ki bodo objavljene na spletni strani Urada.

Osebe z začasno zaščito bodo imele tudi prost dostop na trg dela in pravico za vključitve v vse izobraževalne procese. Tudi najmlajši otroci se bodo tako lahko vključili v vrtce. Uredba določa še pravico do združevanje družine, brezplačne pravne pomoči ter obveščanja o pravicah in dolžnostih in pomoč pri uveljavljanju teh pravic. "To se nanaša na vključitev v začetno integracijo priseljencev (ZIP), kamor je zajeto tudi učenje slovenskega jezika," je še dejala.  

V slovenskih osnovnih šolah že 131 otrok

"Sistem je postavljen izrazito vključujoče, to pomeni, da na vseh in ob vseh možnih priložnostih materam, ki prihajajo z otroki, dajemo informacije o tem, da svoje otroke lahko vključijo v vrtce in šole," je pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec in pripomnila, da se z današnjim sprejemom uredbe starejše otroke lahko vključi tudi na fakultete.

"Pomembno je, da otrokom zlasti v prvih dneh omogočimo čim bolj običajno življenje in šolske prostore, v katerih se bodo počutili varno," je dejala. Povedala je, da je trenutno v slovenske šole vključenih 131 begunskih otrok v 64 osnovnih šolah po celi državi. "Praviloma gre za enega do dva otroka na posamezno šolo," je pojasnila, a dodala, da je v eno izmed osnovnih šol v Ormožu sicer vključenih 13 otrok. Večja skupina otrok se bo kmalu vključila tudi v osnovno šolo v Logatcu.

Povedala je še, da bo Zavod za šolstvo na osnovne šole kmalu poslal dodatne smernice. Podane bodo informacije o tem, kako s starši in otroki opraviti prvi pogovor in kako prek individualnega načrta otroke vključevati v šolo in kako jih seznaniti s slovenskim jezikom. Prav tako bodo poskrbeli za psihosocialno pomoč, ki jo bodo potrebovali otroci. 

Kot pravi Kustečeva, Slovenija v proces vključevanja begunskih otrok v vrtce in šole vstopa primerljivo z ostalimi državami EU. O procesu komunicirajo z ministri ostalih članic.

"Begunci so še posebej ranljivi in lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi"

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist iz UKP GPU, ki je poudaril ranljivost beguncev. "Na policiji se zavedamo, da so begunci še posebej ranljivi, zato lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi," je dejal. Kot pravi, so zato njihove aktivnosti usmerjene tako v prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi kot tudi v ozaveščanje ukrajinskih državljanov o trgovini z ljudmi, pri čemer sodelujejo tudi z nevladnimi organizacijami. 

V lanskem letu je policija zaznala in obravnavala 42 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 19 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. Od tega so bili žrtve trgovine z ljudmi trije ukrajinski državljani, med žrtvami kaznivih dejanj zlorabe prostitucije pa je bilo osem ukrajinskih državljank. 

Izpostavil je še, da ima Slovenija vzpostavljen mehanizem zagotavljanja pomoči in zaščite prepoznavanja žrtev trgovine z ljudmi, ki ga izvajajo nevladne organizacije skozi izvajanje programov oskrbe žrtve trgovine z ljudmi, krizna namestitev in pa varen prostor.