Kandidat za zdravstvenega ministra Samo Fakin je kar devet let vodil zdravstveno blagajno in rešitev vidi v dodatnih 500 milijonih za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.
120 milijonov evrov bi namenil za krajšanje čakalnih vrst, zato bi višal trošarine na alkohol, tobak, sladke pijače in prigrizke. Financiranje bolnišnic in zdravnikov pa bi vezal na učinkovitost.
Tudi koalicija predlaga višanje istih trošarin, le brez prigrizkov, omenja davek na sladke pijače in za dolgotrajno oskrbo, pa tudi dopolnilno zavarovanje bi nadomestili z davkom.
Lani smo za zdravstvo namenili več kot 3,5 milijarde evrov. Večino prek socialnih prispevkov, 450 milijonov evrov s prostovoljnimi zavarovanji in še dobrih 400 milijonov evrov neposredno iz lastnih žepov.
Vlada bi čim večji del rada zbrala z davki, torej iz plač zaposlenih.
Od neto povprečne mesečne plače zaposlenemu ostane 1.078 evrov. A dejanski strošek delodajalca je 1.931 evrov, kar pomeni, da država že pri povprečni plači pobere kar 853 evrov. Od tega gre 224 evrov za zdravstvo.
Pri 1,6-kratniku povprečne plače gre za zdravstvo že 374 evrov na mesec, pri 2-kratniku povprečne plače in naprej pa si država vzame že več, kot ostane zaposlenemu.
V ta sistem naj bi uvrstili tudi s.p.-je in celo študentsko delo, ki bi mu pripadalo tudi povračilo stroškov prevoza in malice. Agencijskim delavcem naj bi pripadala vsaj minimalna plača, tudi na čakanju, seveda z vsemi pripadajočimi prispevki in dajatvami.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.