GZS: Predlogi sindikatov za izhod iz krize realno žal ne vzdržijo

Potem ko so predlog ukrepov za izhod iz krize vladi sredi avgusta posredovali gospodarstveniki, so v petek to storili tudi sindikalisti. Vladi so poslali seznam ukrepov ''za povečanje blaginje prebivalstva in zeleno gospodarsko rast''.

Znano je, da se zavzemajo za uvedbo davčnih blagajn, kadrovsko okrepitev davčnega nadzora, reševanje zdravstvenega sistema ter pospešitev črpanja sredstev EU.

Dušan Semolič je uvodoma povedal, da ''žal naši politiki niso v stanju nekaterim priporočilom EU reči ne''. Razprodaja se pomemben del našega gospodarstva, je dejal Semolič in kot primer navedel prodajo Telekoma. Sindikati prodaje ne podpirajo in menijo, da je ta pot zgrešena.

Semolič je poudaril, da gospodarske rasti ni brez dvigovanja potrošnje in povečevanja števila investicij.

Na prihodkovni strani predlagajo: uvedbo davčnih blagajn, uvedbo skupnih javnih naročil za ves sektor države, sprejetje davka na finančne transakcije, povečanje davka za dohodek od pravnih oseb na 20 odstotkov, pospešitev črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, energetsko obnovo javnih in zasebnih nepremičnin in ustanovitev centrov za predelavo lesa, kar bi prineslo nova delovna mesta.

Semolič je nadaljeval, da sindikati predlagajo, da se poveča notranja potrošnja, in sicer s povečevanjem kupne moči prebivalcev. Prav tako je treba povečati inšpekcijski nadzor in spremeniti definicijo minimalne plače.

Davčne blagajne bi bile hiter ukrep za probleme, ki jih imajo javne finance, je pojasnil Semolič in spomnil, da je vlada o tem pred leti že razmišljala.

Semolič pričakuje dialog z vlado, da bi tako iz vseh dokumentov potegnili najbolj optimalne rešitve.

"Ali je vlada zgolj izvrševalec?"

Branimir Štrukelj je nadaljeval, da je bistven za izhod iz krize trajnostni razvoj v tisti smeri, za katero so sindikati in vlada že dosegli soglasje. Štrukelj je še vprašal, ''ali smo sploh še v poziciji, da lahko izbiramo, ali je vlada zavezana državljanom ali pa je zgolj upravnik kolonije, ki mora izvrševati ukaze centralne oblasti.''

Če ni zgolj izvrševalec, potem se mora ''temu brutalnemu zmanjševanju primanjkljaja odločno upreti,'' je nadaljeval Štrukelj in dodal, da to lahko vlada naredi z družbeno pogodbo. Štrukelj se boji, da je finančni minister odgovor že dal, ko je dejal, da morata leva in desna vlada delati isto.

Sindikati kritični do predlogov gospodarstvenikov

Del zahtev gospodarstvenikov, zapisanih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, bi imel katastrofalne posledice in bi krizo še poglobil, so pred časom ocenili v sindikalnih vrstah.

Skrbijo jih predvsem ideje delodajalcev o ukinitvi oz. prepolovitvi minimalne plače, uvedba socialne kapice, pozivi k novi reformi trga dela in pokojninskega sistema ter uvedbi malega dela za vse. Kritični so tudi zaradi umanjkanja predlogov za prihodkovno stran proračuna, za vlaganje v kadre in za rešitev krize povpraševanja.

Vlada bo svoj paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra. Čeprav ne bo deležen popolne podpore, si premierka Alenka Bratušek želi soglasja večine, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej, na pravo pot. "Pa čeprav se zavedam, da ukrepi ne bodo priljubljeni," je dejala.

GZS: Predlogi sindikatov realno ne vzdržijo

GZS ugotavlja, da današnji predlogi sindikatov za izhod iz krize realno žal ne vzdržijo. "Brez nujno potrebnih reform ne bo novih služb in manjše brezposelnosti. Brez reform bomo še povečevali balon zadolževanja, kar počnemo že pet let," so zapisali.

V GZS se strinjajo s sindikati, da bruto družbeni proizvod drastično pada, da se število delovno aktivnih zmanjšuje, število stečajev pa povečuje. Vendar kljub temu sindikati ne podpirajo reform, denimo pokojninske reforme in reforme trga dela, z nekaterimi predlogi pa celo odpirajo vrata novemu valu zaposlovanja v javnem sektorju, še menijo v GZS.

Sindikalni predlogi ukrepov ne bodo dali kisika zagonu gospodarstva. Prav tako ne bodo prinesli nujno potrebnih novih delovnih mest v gospodarstvu. Iz nekaterih današnjih predlogov je to izrazito vidno, so zapisali v GZS.