Kakšne gospodarske zbornice?

Poslanci in poslanke so razpravljali o zakonu o gospodarskih zbornicah, pri čemer so se najdlje zadržali ob členu, ki določa reprezentativnost zbornic.

Poslanski skupini SD in LDS želita z dopolnili zaostriti pogoje za reprezentativnost, s čimer bi se izognili prevelikemu številu zbornic. Zato predlagajo, da bi bila zbornica reprezentativna, če bi se vanjo vključilo toliko članov, da njihov prihodek od prodaje predstavlja najmanj 20 odstotkov prihodkov prodaje v gospodarstvu. Tako bi po njihovem mnenju zadostili potrebi po učinkovitejši zbornici, ki bo le s širšim članstvom lahko partner državi, močan sogovornik v socialnem dialogu in kredibilen predstavnik gospodarstva.

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem opozicijske očitke zavrača. Po njenem je predvidena meja desetih odstotkov prihodkov od prodaje v gospodarstvu realna in v teoriji omogoča nastanek največ desetih reprezentativnih zbornic, pod pogojem, da bi se prav vsi gospodarski subjekti enakomerno vključili v različne zbornice.

Obvezno ali prostovoljno članstvo?

Milan Petek (LDS) je predlog zakona o gospodarskih zbornicah označil za največjo napako vlade v tem mandatu. Meni, da se gospodarstvo na podlagi prostovoljnega članstva ne bo združevalo, z dopolnilom pa bi gospodarstvo po njegovem mnenju prisilili, da se zave nujnosti povezovanja.

Poslanec poslanske skupine SDS Mitja Ljubeljšek pa je prepričan, da je veliko sedanjih članov v GZS nezadovoljnih, zato bo izstop po njegovem mnenju velik. Meni, da se bo v prvi fazi za članstvo v naslednici GZS odločilo malo članov, kljub temu pa bi po njegovem mnenju naslednica v prvem koraku lahko zagotovila 30 odstotkov članstva.

Predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki bo, če bo sprejet, nadomestil sedanji veljavni zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), opredeljuje gospodarsko zbornico kot samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.