Veliko dela je sicer bilo opravljenega, pa vendar nas čaka nova pošiljka dežja, morda celo bolj obilna. Kot je poudaril vodja vladnega sveta Rok Fazarinc so struge večinoma očiščene, glavni vodotoki so tudi relativno dobro očiščeni, bolj ga pa skrbijo hudourniški pretoki v zgornjem toku Savinje ali Kamniške Bistrice in Meže. "V teh intenzivnih padavinah bi pritekle ogromne količine proda in plavja ponovno v struge in to predstavlja dodatno ogroženost prebivalcev ob teh glavnih vodotokih," je dejal.
Razmere bi lahko bile kritične, je opozoril. "Manjša količina padavin bi lahko povzročila velike težave."
V ljubljanskih Sneberjah se je razlilo toliko vode, kot se je ni v 48 letih nikoli, Fazarinc je pojasnil, da so bile krive padavine, pojav je bil zelo intenziven na Sori, ki je prispevala levji delež. Po njegovih podatkih pa so bili tudi zabeleženi pretoki Save rekordni.
Se bo moralo res veliko ljudi preseliti?
Po Sloveniji se porajajo vprašanja: obnavljati ali se odseliti? Veliko objektov je neprimernih za bivanje, a kot kaže odločitev ni povsem v rokah prizadetih družin in domačinov. Treba se bo odseliti je minulo soboto sporočil župan Braslovč lastnikom 150 hiš.
Trenutno je pomembno, je nadaljeval, da se ugotovi in pošteno pove, katere hiše so primerne za bivanje, katera lokacija je primerna ali neprimerna in kakšna je odpornost hiš proti takšnemu dogodku. "Ocenjujemo, kakšna je ogroženost objekta, ali je ta objekt odporen ali ne, je odvisno od tega, kakšna je stopnja ogroženosti. V Braslovčah se večina objektov nahaja v starih strugah reke Savinje ali pa celo ob sami Savinji, na poplavnih območjih."
Kot je dodal, je to velik sociološki problem in bo potrebno precej vlaganja, truda, pa tudi pogovorov z ljudmi, da se jim pove, kaj lahko pričakujejo, če ostanejo na teh območjih, oziroma kaj naj pričakujejo, če se preselijo na varna območja. "Selitve bi bile nujne v Braslovčah, v zaselku Struga pod Lučami bo pa večino objektov treba porušiti in ponovno zgraditi," je opozoril.
Za trajno sanacijo bo potrebno bistveno dlje časa, tudi leto ali dve, je pojasnil. "Sanacije po poplavah leta 1990 niso bile zaključene, to pomeni, da bo potrebno veliko let, pa tudi veliko vložkov in razmisleka, kako urejati naprej in kje dopustiti, da se posega v območje, kjer ima reka prevladujoč vpliv."
Po njegovih besedah je namreč bilo to področje sanacij kljub opozorilom zelo zanemarjeno, stvari so se začele premikati v pravo smer šele s Cerarjevo vlado. "Recimo v Ljubljani, Gradaščici, Železnikih, Polhovem Gradcu, Lučah ... Tam so se izvajali ukrepi v zadnjih osmih letih. Ljubljana bi bila, če ne bi bilo izvedenih teh ukrepov, že poplavljena."
"Absolutno je treba omejiti gradnjo na poplavnih območjih"
Fazarinc je sicer gradbeni inženir, hidrolog in vodja vladnega sveta, je pa tudi v skupini priznanega gradbenega inženirja Marjana Pipenbaherja, ki vodi 14-članski svet za obnovo po poplavah. "Upam, da bo delo operativno, na vsak način je potrebno spremeniti nekatere uredbe, pravilnike, na podlagi katerih lahko danes posegamo v vodotoke. Absolutno je potrebno omejiti tudi gradnjo na poplavnih območjih," je opozoril.
Kot je nadaljeval, bi lahko nekatere stvari v sanaciji prevzele občine, recimo redne košnje, čiščenje in odstranjevanje naplavin, stvari, ki jih je mogoče izvajati na nek enostaven način. "To investicijsko vzdrževanje in same investicije, takrat ko ohranimo ali pa izboljšamo poplavno varnost, mora ostati v ingerenci države," je sklenil Fazarinc.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.