Interventni zakon sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca Alojz Sok (NSi) in Franc Sušnik (SDS).
Interventni zakon, ki sta ga predlagala Sok in Sušnik, se zgleduje po podobnih zakonih iz prejšnjih letih. Občine naj bi tako na svoj običajen način seznanile vse prizadete o tem, da prijavijo nastalo škodo. Nato bi občinske komisije ocenile škodo, državna komisija pa bi pripravila poročilo, ki bi ga sprejela vlada. Na podlagi tega poročila bi finančno ministrstvo pristopilo k izplačilu dela škod. Kot verificirana škoda se po tem predlogu zakona škoda ocenjuje vsa tista škoda, ki je večja od 30 odstotkov, in sicer za vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in imajo več kot 0,5 hektarja primerljive kmetijske površine. Tisti, ki kmetijsko dejavnost opravljajo kot edino oziroma glavno dejavnost, pa bi dobili povrnjeno 50 odstotkov ocenjene škode.
Po zakonu, ki ga je predlagala Koalicija Slovenija, bi intervencijska pomoč kmetom znašala približno 10,9 milijarde tolarjev.
"Po našem prepričanju je nujna takojšnja uveljavitev zakona in s tem vseh ukrepov, ki so potrebni za sanacijo kritičnega stanja v kmetijstvu, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer v prvi polovici leta 2003," je povedal poslanec Franc Sušnik (SDS). Vlada pa se na resne razmere v kmetijstvu po mnenju Sušnika in Alojza Soka (NSi), prvopodpisanima pod interventnim zakonom, ni odzvala pravočasno.
V Koaliciji Slovenija poudarjajo, da jim gre predvsem za zaščito najbolj prizadetega dela kmetijstva - živinoreje; bolj natančno, gre za govedorejo in pridelavo mleka.
"Jasno je namreč, da če država ne bo takoj pomagala prizadetim kmetom, bo prišlo do zmanjševanja staleža živine, predvsem pa se bojimo, da bi se zmanjšala goveja plemenska čreda. To pa bo imelo ne samo trenutne posledice ampak predvsem dolgoročne posledice za slovensko kmetijstvo," meni Alojz Sok.
"Naši živinorejci praktično v tem trenutku nimajo kaj pokladat, krmit in da bi bilo navadno izogibanje odgovornosti, če bi z rešitvami, s sprejemanjem zakona čakali na pozno jesen," je povedal Franc Sušnik.
Zaradi stanja v kmetijski pridelavi, ko je pozeba že spomladi povzročila veliko škodo, nato pa so kmetijstvo prizadeli še suša, hrušev ožig in neurja s točo, bi bilo namreč čakanje na sprejetje sistemskega zakona predolgo, je poudaril vodja oddelka za rastlinsko pridelavo pri KGZS Miran Naglič.
Zaradi izpada pridelka žit je po ocenah zbornice ogrožena tudi jesenska setev. Kmetje z letošnjimi pridelki namreč ne bodo dobili povrnjenih niti tistih sredstev, ki so jih vložili v pridelavo letošnje letine. Tako jeseni ne bodo imeli sredstev za nakup gnojil, semen in zaščitnih sredstev. Poleg tega se je zaradi izpada pridelka krme že povečala tudi ponudba živine na trgu, odkupne cene pa padajo.
Na sistemski zakon kmetje čakajo že osem let. Če bo res sprejet bodo morda denar za škodo, ki so jo utrpeli, dobili še letos.
"Predlog interventnega zakona ima jasna določila o potrebni zagotovitvi predvidenih sredstev in jasni dinamiki izplačevanja. Dobra polovica sredstev bi bila izplačana v letošnjem letu in slaba polovica iz proračuna 2004," je povedal Boris Grabrijan, iz Kmetijsko gozdarske zbornice.
Sprejem sistemskega zakona, ki ga je predlagala vlada, je tudi po ocenah zbornice nujno potreben. Vendar pa pri tem opozarjajo, da je postopek njegovega sprejemanja predolg za pomoč kmetom ob letošnjih naravnih nesrečah. Po Nagličevih besedah se trenutno tudi ustvarja vtis, da se je vlada odločila za sprejetje sistemskega in ne interventnega zakona, zato da bi premostila proračunski primanjkljaj in sredstva za sanacijo škode prenesla v reševanje v naslednjih letih. Tako ugotovitev, je dejal Naglič, potrjuje tudi usoda vladnega predloga sistemskega zakona, na katerega je parlamentarna služba za zakonodajo DZ dala negativno mnenje. Zato se v zbornici zavzemajo za sprejem interventnega zakona, ki bi zagotovil takojšnjo pomoč kmetom.
Sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč naj bi poslanci obravnavali na izredni seji državnega zbora, prihodnjo sredo.