Sanje, da bi visoko letel, ima marsikdo. Tudi naš politični vrh jih ima, in to take, kakršne si denimo ne privoščijo niti kateri tuji veljaki. In falcon 900 EX, eden najdražjih manjših letal sploh, bi res pomenil izpolnitev takih želja. Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade, je povedal, da je bila zahteva, in tudi zakon to postavlja, zlasti večnamenskost, posebni kriteriji glede varnosti in glede preleta čez Atlantik.
Vlada tako letalo nujno potrebuje, je bila takratna obrazložitev. Nad starim learjetom namreč ni skrival nezadovoljstva niti tedanji premier Janez Drnovšek. In sanje so se začele uresničevati oktobra predlani. Vlada je s francoskim podjetjem Dassaultom takrat podpisala pogodbo o nakupu falcona 900EX. Da bo to davkoplačevalce stalo kar 35 milijonov dolarjev oziroma slabih 9 milijard slovenskih tolarjev, vlade ni motilo. Da bi bil nakup manj vroč, naj bi bilo letalo večnamensko.
Večnamenskost letala zaradi vojske?
Bandelj pravi, da bo to večnamensko letalo takšno, da ga lahko uporablja tudi obrambno ministrstvo oziroma slovenska vojska, če bi bilo to potrebno. Naša vojska bi najbrž potrebovala vse kaj drugega kot luksuzno letalo. Naše stranke so bile sprva sicer enotne, ko so se začele javne polemike o pretiranem razsipništvu, pa je prišlo do razkola na slovenski politični sceni. Presenetljiv je bil odziv predsednika Janeza Drnovška, ki je priznal, da dvomi o smiselnosti nakupa Sokola, a šele po tem, ko smo francoskemu proizvajalcu Dassaultu že plačali 21 milijonov tolarjev. Padla je odločitev, da bomo falcona 900 zamenjali za cenejše letalo falcon 2000, vredno okrog 9 in pol milijarde tolarjev, razliko pa porabili za nakup policijskega helikopterja. Strasti so se počasi umirile, ko je za novo razburjenje poskrbel premier Anton Rop. Zaradi varčevanja naj bi se odpovedali tudi drugemu falconu. Rop je povedal, da bodo morda koga presenetili z dobro rešitvijo tudi v tem primeru, z bolj racionalno rešitvijo. Bolj kot za ekonomsko naj bi šlo za politično odločitev.
Kdaj se bo začela gradnja hangarja?
Sklicevanje na varčevanje pa postavlja na glavo načrtovana gradnja dobre pol milijarde tolarjev vrednega hangarja za novo vladno letalo na Brniku. Franci Kodela iz servisa skupnih služb vlade pravi, da naj bi se gradnja predvidoma začela v naslednjem tednu, ko bo izvajalec predložil bančno garancijo. Pogodba z gradbenim podjetjem Grosuplje je bila podpisana le en dan pred zamrznitvijo vseh javnih naročil, čeprav so nekateri glede tega zelo malenkostni. Kodela pravi, da ni bilo dan prej, ampak dva dni, dejstvo pa je, da niso bili seznanjeni s tem. A bo, kot kaže, take račune vendarle poskušal prekrižati finančni minister Dušan Mramor.
Kdo bo odgovarjal?
In če vse peripetije s falconom osvetlimo z lučjo odgovornosti: kdo je in kdo bo odgovarjal za to, da se vlada z nakupi in prodajo smeši tako doma kot v tujini, kdo bo odgovarjal, če prodamo tudi drugo letalo, glede na trenutno stanje bi zanj res težko iztržili toliko, kot smo zanj plačali, medtem pa obresti za zanj najet kredit že odplačujemo. Doslej je šlo za kolektivno odgovornost. Ali drugače, kriv ni bil nihče. Spomnimo se samo nekaterih glavnih akterjev zgodbe: generalni sekretar vlade Mirko Bandelj ostaja na svojem položaju, prav tako Marjan Boič na mestu šefa vladne letalske službe, medtem ko je Iztok Podbregar napredoval v direktorja Sove, Matjaž Nahtigal pa v šefa kabineta predsednika države.
Je pa zagotovo bolj previden postal Mirko Bandelj, goreč zagovornik nakupa vladnega letala. V zvezi z gradnjo novega hangarja ni upal dati izjave. Kdor visoko leta, nizko pade, pravi pregovor, kar pa se v primeru falcona doslej še ni zgodilo nikomur.
