Energetske prihodnosti danes ne upa napovedati nihče, pa čeprav živimo v skupnosti razvitih evropskih držav in vemo, kakšne bodo podnebne posledice v primeru naše nedejavnosti. Vsaka država se pač trenutno s tem spopada po svoje.
"Glede na parametre, ki so nam jih predočili v elektrarni, ki so tudi znani, je jedrska energija ta hip še vedno zelo sprejemljiva, ker druge alternative še vedno nismo našli," je dejal predsdnik vlade Marjan Šarec.
"Nemčija bo opustila jedrsko (energijo) do leta 2022 in premog do leta 2038," je napovedal Markus Graebig iz konzorcija WindNODE.
Zakaj torej ekonomska in industrijska velesila, ki je močno odvisna od proizvodnje energije, ubira tako težko pot? Ker so si zastavili jasen cilj. "Prepričan sem, da moramo dolgoročno razmisliti o tehnologiji pretvorbe energije v plin, vodik, v vseh oblikah," še pravi Graebig.
Kljub temu pa to še ne pomeni, da bo jedrska energija preprosto izginila. Francija in Finska denimo gradita nove elektrarne, a v obeh državah se zapleta. "Gradijo jih že 15 let. Gradnja se je podaljšala iz 5 na 15 let in še vedno ni končana. Vse to pa viša stroške," pravi Winfried Haas iz Tehnične univerze Avstrije.
Kar je poleg razgradnje jedrskih odpadkov močan protiargument zagovornikom gradnje nuklearke tudi pri nas. "Če danes začnete z gradnjo nuklearke, neodvisno od stroškov, ne morete vedeti, kdaj bo končana," dodaja Haas.
Letos je svet v obdobje ekološkega dolga, ko smo Zemljani porabili vse naravne vire, vstopil 29. julija. Datum, ki nastopi vsako leto prej. Ekološki dolg in podnebne spremembe so narazdružljivo povezani, napajata jih poraba in proizvodnja umazane energije. Sprememba takšnega načina pa terja odločno in premišljeno ukrepanje, ki bo - tako strokovnjaki - zahtevno in dolgotrajno.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.