Kakšen vpliv ima vreme na vračanje ptic selivk?

V splošnem se evropske selivke selijo po štirih poteh. Slovenija leži na križišču kar treh selitvenih poti. Edina pot, ki ne poteka čez naše kraje, je pot morskih ptic, ki se selijo ob vzhodnih obalah Atlantika prek Gibraltarske ožine do Afrike. Druga in tretja pot je vzhodna ali bosporsko-sueška-azijsko-afriška selitvena pot, ki poteka skozi Bosporsko ožino do Male Azije. Selivke se na tej poti razidejo, saj nekatere letijo v Indijo in jugovzhodno Azijo, večina pa se jih čez Bližnji vzhod usmeri v Afriko. Četrta smer je jadransko-tunizijska selitvena pot, ki se razteza od Apeninskega polotoka, Sicilije in Malte do severne Afrike.

Od 388 poznanih vrst v Sloveniji se jih seli kar štiri petine oziroma 79 odstotkov. Velike selitve ptic, ki smo jim priča dvakrat na leto, so pogojene predvsem s količino hrane. Tako se nekatere ptice pozimi le umaknejo iz gora v doline, spet druge pa vsako leto preletijo na deset tisoče kilometrov. Najdaljšo selitveno pot na svetu opravi arktična čigra, morska ptica iz družine galebov, ki dvakrat letno preleti razdaljo med Arktiko, kjer gnezdi, in Antarktiko, kjer prezimuje. 

Kako ptice vedo, kdaj napoči čas za selitev?

Večina evropskih selivk zimo preživlja v nizko ekvatorialni in južni Afriki. Ko se jeseni selivke odpravijo v Afriko, je tam deževno obdobje. To pomeni, da je hrane (žuželk, dvoživk, raznih sadežev) dovolj za stalnice, ki živijo v Afriki in za evropske selivke. Februarja in marca, ko nastopi sušno obdobje, pa začne hrane primanjkovati in ptice se vračajo v Evropo. Nekatere ptice so se sicer razmeram pri nas prilagodile in tudi zimo preživljajo pri nas. Lep primer je kos, ki se poleti hrani z žuželkami, črvi in drugimi nevretenčarji, pozimi, ko te hrane ni, pa se hrani z raznimi plodovi brinja, tise, s semeni in tudi s kakšnimi starimi, nagnitimi jabolki. Ptice selivke se hranijo z žuželkami in dvoživkami.

V Sloveniji spomladanska selitev poteka med koncem februarja in začetkom junija z vrhom selitve na začetku aprila. Kot prvi se vrnejo škorci, sledijo lastovke, kukavice, bele štorklje, hudourniki, slavci in ostale vrste. V južne kraje se ponovno vračajo v obdobju od konca avgusta do začetka novembra.

Najbolj znane ptice selivke lastovke se k nam vračajo okoli 15. marca, odselijo pa se na začetku oktobra. Gnezditev je za ptice zelo naporno obdobje, še dodatno pa jih utrudi selitvena pot, ki pogosto terja visok davek, saj se pri določenih vrstah vrne manj kot polovica populacije. Na poti namreč pretijo različne nevarnosti, kot so plenilci, hitro spreminjajoče se vremenske razmere, lovci in v zadnjih letih tudi vse pogostejši nemir na območjih ''počitka''. Zaradi vse pogostejših človeških rekreacij (kolesarjenje, tek in drugi športi), ki vedno bolj posegajo v naravo in tudi v zaščitena območja, se nekatere ptice ne morejo zasluženo odpočiti. V zadnjih letih zelo hitro izginjajo predvsem močvirja, ki jih izsušuje človek, da bi pridobil obdelovalne površine. 

Kako se ptice orientirajo?

Večina ptic se seli v jatah. Pogosto letijo ponoči, saj se orientirajo po zvezdah. Mestne luči oddajajo močno svetlobo in spominjajo na zvezde. Posledično ptice luči zamenjajo za zvezde in se na poti lahko popolnoma izgubijo. 

Pticam je v veliko pomoč tudi zemeljsko magnetno polje, ki je najmočnejše na polih, najšibkejše pa na ekvatorju. V ta namen naj bi ptice imele v svojih možganih majhno območje magnetita, ki deluje podobno kot kompas. Prav tako se ptice orientirajo po pokrajinah, dolinah, rekah, cestah itd. 

Večina ptic se drži strnjenih kopenskih predelov, saj je letenje nad morjem lahko zelo utrujajoče in nevarno. Čez morje se večinoma selijo le morske ptice, kot so viharniki, čigre, strmoglavci, albatrosi. Ptice za selitev običajno počakajo na ugodne vetrove. Ko se selijo v tople kraje, so tako za njih najugodnejši severni vetrovi, ki zapihajo takoj po prehodu hladne fronte. Ti jih lahko v le nekaj dneh brez velikega napora ponesejo več tisoč kilometrov proti jugu. Spomladi se v zmerne geografske širine vračajo z južnimi vetrovi.

Neredko se zgodi, da ptice zaradi neugodnih vremenskih razmer s svojo vrnitvijo v Evropo zamujajo, kar se pozna na gnezditvenem uspehu. V primeru neviht in močnih vetrov lahko ptice odnese tudi več tisoč kilometrov stran od ustaljenih selitvenih poti, najpogosteje nad severni Atlantik. Ob tem se nekatere ptice uspejo ponovno orientirati, spet druge pa padejo v ocean in postanejo hrana plenilcem.

Zaradi globalnega segrevanja obstaja možnost, da se ptice v prihodnosti sploh ne bodo več selile. Tako so pri nas vse pogostejša opazovanja ptic selivk pozimi, predvsem belih štorkelj.