Pristojni se morajo zdaj strinjati ali pa ne, da okužbe s koronavirusom težje nadzorujejo, te bi se lahko začele hitro širiti. Ministrstvo za zdravje je izdalo sklep, da se omejijo večji dogodki, Svet za nacionalno varnost pa se bo sestal v ponedeljek. Zakaj šele v ponedeljek, ni jasno, a poznavalci nam pravijo, da je bilo storjeno nekaj napak, saj nekatera operativna telesa v nacionalno-varnostnem sistemu, ki so odgovorna za koordinacijo, niso bila sklicana. Prav tako nam nekateri sogovorniki trdijo, da so se ponovile napake, kot so bile ob migrantski krizi leta 2015, ko posamezna ministrstva (ali uradi) niso želela predati ali deliti pristojnosti v nastajajoči krizi na drugo raven. Zakoni in uredbe so bile spisane jasno, koordinacija in komunikacija naj bi potekala enotno, zdaj bomo videli, če se bo to začelo reševati s ponedeljkom.
Svet za nacionalno varnost (SNAV) bo torej zasedal v začetku tedna, ki bi moral usklajevati delovanje in komunikacijo posameznih ministrstev. SNAV na strateški ravni, na izvedbeni pa nacionalno-varnostni sistem, ministrstva in druge službe. Upravljanje in delovanje bi tako moralo potekati bolj usklajeno, zdaj bodo vključeni še ministri za obrambo, notranje zadeve in drugi, na operativni ravni v ožjem telesu tudi sekretarji. Civilna zaščita bo vključena v direktno strateško delovanje nacionalnega varnostnega sistema. To v praksi pomeni, da ne bo minister enega ministrstva govoril o možnem sodelovanju, znotraj zakonskih okvirjev, z drugim ministrstvom, ampak bodo dejanja usklajena sproti.
Kdaj bi se aktiviral krizni načrt za primer pandemije oziroma epidemije?
Možnih je več scenarijev, vsako ministrstvo ima izdelanega svojega, ki opredeljuje njihove pristojnosti. V primeru epidemije je precej zgovoren državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni iz leta 2016 in načrt ministrstva za zdravje o pripravljenosti na pandemijo gripe iz leta 2006. Kot nam pravijo poznavalci, naj bi ravno načrt za primer pandemične gripe bil v uporabi na primeru koronavirusa, saj so načini širjenja virusa in tveganja podobna. "Pandemija gripe za razliko od epidemije običajne gripe ne predstavlja samo pomembnega javnozdravstvenega problema, ampak širši družbeni problem, saj lahko zboli 25–45 % ljudi," piše v načrtu. Tudi realnosti so podobne – ni cepiva in letalski promet je pospešil globalno širjenje virusa.
Kot trdijo pristojni in tudi naši sogovorniki, so ravno ti načrti dobra osnova za reševanje težav, ki jih povzroča koronavirus. Ko pogledamo stopnje nevarnosti, ki jih opredeljuje načrt, smo danes v predepidemičnem obdobju, kjer je potrebno več pozornosti in tudi ukrepe, kot so prepovedi zborovanj. Vprašanje je, če bo minister za zdravje v ponedeljek razglasil epidemijo, kar bi načrte tudi aktiviralo. Zakaj bi to ministrstvu in zdravstvenemu sistemu pomagalo? V primeru aktivacije se recimo vključi ministrstvo za finance, ki lahko zagotovi dodatna sredstva, ministrstvo za obrambo, ki lahko s civilno zaščito pomaga vzpostavljati logistične sisteme v podporo zdravstvenemu sistemu. V sivi coni je bilo odpiranje državnih zalog za zaščitno opremo, saj krizni načrti niso bili aktivirani, šlo je za primere, ko so se zadeve reševale na politični ravni in ne operativni. V teoriji bi to lahko reševal tudi Svet za nacionalno varnost.
Kaj ima sistem na voljo?
Slovenija ima na voljo približno 11.000 bolnišničnih postelj. Če to število ne bi bilo zadostno, bi se uvedlo: uporaba dodatnih postelj, zmanjšanje elektivnih sprejemov v bolnišnico, racionalizacija sprejemov v bolnišnico, uporaba prostorov, ki so se v preteklosti uporabljali kot bolnišnice, uporaba prostorov, ki se uporabljajo v druge namene (npr. dijaški domovi, hoteli, zdravilišča itd.) za zdravljenje bolnikov. A kaj je kritična številka? Kdaj je treba aktivirati vse potrebne sisteme, ki bi vse to začeli zagotavljati? Za Slovenijo je ta številka (za pandemično gripo) približno 16.000 okuženih ali pa mnenje ministrstva za zdravje, da se zadeva lahko poslabša in razglasi epidemijo.
Zdaj so bila torej vsa orodja v rokah ministrstva za zdravje, ti pa so zdaj le ocenili, da razmere še niso takšne, ki bi zahtevale kompleksnejši pristop k težavi, ki se lahko pojavi: večje število okužb s koronavirusom, ki lahko preobremenijo zdravstveni sistem. Število okuženih raste, zadnji primeri okužb so bili sicer najslabši možni – zdravstveni delavci, ki delajo z ljudmi, ki so slabšega zdravstvenega stanja. Priporočilo da za nekoga, ki je prišel iz območja, ki ima izbruh virusa (Italija), in ne kaže znakov bolezni, testiranje ni smiselno, se je pokazalo za delno učinkovito. Razglasitev epidemije ne pomeni konec sveta, omogoča pa aktiviranje različnih sistemov, ki lahko že preventivno delujejo, da bi se zmanjšal pritisk na zdravstveni sistem.
Podobne napake je bilo možno videti leta 2015?
Migrantski val leta 2015 je pokazal nekatere pomanjkljivosti nacionalnega sistema za soočanje s krizami, zato so med letoma 2016 in 2018 tega spremenili in predvsem izboljšali delovanje medsebojnih organov. Pretekle izkušnje so pokazale na prenizko stopnjo povezanosti med ministrstvi, nejasno delitev pristojnosti in vlog ter odsotnost telesa za usklajevanje ob kompleksni krizi. Določeno ministrstvo tako drži prst nad svojimi pristojnostmi, te pogosto neradi delijo ali preusmerjajo na druga.
Sprememba leta 2016 je želela rešiti ravno to tekmovanje, kjer bi obstajalo neko telo, ki bi bolj učinkovito in z jasnimi pristojnostmi povezovalo ta telesa. Ustanovljena so bila štiri telesa, osnovno, na prvi stopnji je Svet za nacionalno varnost, ki oceni varnostna tveganja in daje priporočila za uvedbo ukrepov. A najpomembnejše je vodilo, ki je tudi zapisano v uredbi iz leta 2018: "Odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazloženi predlog pristojnega ministra, ko pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot ali hujše naravne ali druge nesreče presegajo odzivne zmožnosti vodilnega ministrstva." Kako pa bomo tokrat pristopili se bo pa videlo zelo kmalu, jasno pa je, da nova vlada ne bo imela enostavnega dela.
KOMENTARJI (494)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.