Pirc Musarjeva po ogledu škode zagotovila, da bo pomoč prišla hitreje kot doslej

Silovit veter je v zadnjem mesecu odkrival strehe in podiral drevesa, močni nalivi so povzročili razlivanje vodotokov, meteorna voda je zalivala kleti, veliko škodo pa je za sabo pustila tudi toča. Neurja so divjala na ozemlju praktično vse Slovenije, skorajda ni občine, ki ne bi poročala o škodi ali odpravljala posledic neurij. Več kot 190 občin pa je zanesljivo takšnih, ki bodo potrebovale tudi finančno pomoč. 

"Po vsej Sloveniji poteka odprava posledic ene najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini države. Trenutno so intervencije v večini prizadetih občin bolj ali manj končane. Govorim o nujnih intervencijah. So pa še vedno na delu ekipe civilne zaščite in drugih pripadnikov enot za zaščito in reševanje v Celju in Vojniku. Tam pomaga tudi Slovenska vojska. Tako bo še vse do začetka drugega tedna, če bo treba, pa še dlje," je povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Julijska neurja je označil za "eno najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini države".

Pirc Musarjeva obiskala Vojnik

Škodo, ki so jo pozvročila nedavna neurja, si je v občini Vojnik ogledala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. V spremstvu župana Branka Petreta in predstavnikov občine in regijskega štaba Civilne zaščite se je seznanila s postopki sanacije. Ogledala si je več lokacij v Vojniku in Krajevni skupnosti Nova Cerkev, kjer je neurje povzročilo največ škode.

"Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu. Seveda bo potrebna tudi pomoč države, o tem sva se pred dnevi na srečanju pogovarjala s predsednikom vlade, in zagotovim lahko, da delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je doslej. Poudarjam pa, da podobna neurja žal postajajo realnost, zato bomo morali spremeniti način razmišljanja in naš odnos do narave," je v izjavi izpostavila predsednica.

Ponovno se je zahvalila tudi gasilcem, pripadnikom Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, županjam, županom in vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih ujm. 

Stroški intervencije 12. in 13. julija malo manj kot 2,5 milijona evrov

Z ministrstva za obrambo so na vlado poslali predlog sklepa o povrnitvi intervencijskih stroškov občinam za neurja, ki so divjala 12. in 13. julija v Pomurju, na Štajerskem, Koroškem, Cerkljanskem in še ponekod drugod. Škodo je prijavilo več kot 90 občin. "V kratkem času so občine zbrale podatke o intervencijskih stroških, o katerih bo popoldne odločala vlada, po ocenah občin je za malo manj kot 2,5 milijona evrov. Tu gre za prve intervencijske stroške, to so stroški intervencij, v katerih sile za zaščito in reševanje rešujejo življenja," je povedal in dodal, da gre zgolj za intervencijske stroške in ne stroške sanacije. 

"Gre za stroške reševanja življenja, imetja, infrastrukture, torej ne gre še za odpravljanje posledic," je pojasnil Medved. Teh je za 2,5 milijona evrov, o njih bo na popoldanski dopisni seji danes odločala vlada. "Če bi prišteli še stroške enote za zaščito in reševanje, bi stroški presegli tri milijone evrov," je povedal  v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. 

Občine bodo ta sredstva dobile v mesecu avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite vse stroške intervencij, še preden bodo prišli računi, je pojasnil Behin. Pojasnil je tudi, da je 12. in 13. julija uprava zabeležila 2417 dogodkov, na katerih je sodelovalo 420 gasilskih enot, več kot 3100 gasilcev oziroma skupaj več kot 3500 pripadnikov zaščite in reševanja. Poškodovanih je bilo več kot 2000 stanovanjskih objektov, 11 šol in vrtcev, 20 drugih javnih ustanov in 100 gospodarskih objektov.

Stroški za intervencije in sanacije po neurjih med 17. in 25. julijem bodo še višji

Medved je povedal še, da si lahko predstavljamo, kako visoki bodo stroški intervencij in sanacij neurij, ki so po državi pustošila med 17. in 25. julijem. Drugi val neurij je namreč trajal osem neprekinjenih dni, poleg tega pa so neurja za razliko od prvega vala pustošila po vsej državi. Prizadetih je bilo 191 občin po Sloveniji. Kot pravi, so občine že dobile poziv, naj pošljejo oceno škode, in že zbirajo podatke. 

Za primerjavo je navedel majska neurja, ki so pustošila po širšem mariborskem območju. Takrat je bilo prizadetih 60 občin, te pa so škodo ocenile na približno 50 milijonov evrov. "Takrat je šlo za dvodnevno neurje na relativno majhnem območju. Stroški tokratne škode bodo gromozanski," je prepričan Medved. 

Iz posameznih občin že zdaj prihajajo podatki o večmilijonski škodi, po oceni Medveda bodo skupni podatki o škodi "gromozanski". "Državni proračun bo seveda moral deloma to tudi pokriti, ob občinskih proračunih, seveda," je dejal.

Behin je dodal, da so v teh osemdnevnih neurjih v najbolj kritičnih urah zabeležili več kot 1000 klicev na uro. "V najbolj obremenjenih dnevih beležimo 1000 klicev na dan, zdaj smo jih beležili 1000 na uro," je poudaril Behin in dodal, da so bili aktivirani vsi štabi civilne zaščite. Zabeležili so približno 9000 različnih dogodkov, a bo to število po njegovih besedah poskočilo še za približno 20 odstotkov. 

V aplikaciji uprave Spin so zabeležili 9000 različnih dogodkov, to število pa bo naraslo še za približno za 20 odstotkov, saj ekipe med številnimi intervencijami niso uspele zabeležiti vsega. V večjem obsegu je bilo poškodovanih 2000 stanovanjskih objektov, 400 kmetijskih objektov in več kot 150 industrijskih oz. gospodarskih objektov.

V intervencijah je sodelovalo 2000 gasilskih enot in 200 enot civilne zaščite. Skupaj je sodelovalo 13.000 gasilcev, skupaj z ostalimi enotami pa je bilo na terenu več kot 16.000 ljudi. "Če to primerjamo z lanskimi požari, smo v obsegu vsaj takih razsežnosti, če ne celo večjih," je povedal Behin. Pojasnil je še, da so tokratna neurja izstopala tudi zato, ker so neprekinjeno trajala osem dni, saj da se kaj takega še ni zgodilo. 

V neurjih med 17. in 25 julijem je bilo poškodovanih več kot 2000 stanovanjskih objektov, 400 kmetijskih objektov in 150 gospodarskih objektov. "Točni podatki bodo znani po ogledu zavarovalnic. Uničenje tako velikega števila gospodarskih objektov pa ima vpliv na gospodarsko proizvodnjo," je povedal. 

Uprava za zaščito in reševanje sicer ne zbira podatkov po poškodovanih kmetijskih površinah, vendar pa naj bi neurja po prvih grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) povzročila škodo na okoli 10.000 hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. Zelo hudo je bilo na Celjskem, velika škoda pa je po ponedeljkovem neurju tudi na severnem Primorskem. V zbornici državo pozivajo k hitri pomoči kmetom in sprejemu interventnega zakona za odpravo posledic škode. 

Močna toča je na Goriškem poškodovala polja in trajne nasade. Škoda v vinogradih in sadovnjakih je ponekod več kot 100-odstotna.

40 novih specialnih tovornih vozil

Behin je povedal še, da smo v juliju zabeležili tako poplave kot tudi zemeljske plazove in točo, kar pomeni, da smo imeli z izjemo požarov že vse možne naravne nesreče. Del reševanja podobnih situacij, ki jih pričakujejo tudi v prihodnosti, je nova oprema, ki se financira iz kohezijskega sklada. "Oprema je striktno namensko namenjena poplavam in neurjem, sestavlja pa jo 40 specializiranih tovornih vozil s kontejnerskimi nadgradnjami," je dejal. Vsako vozilo ima štiri različne namenske kontejnerje. 

Vseh 40 novih specialnih vozil, ki bodo pri intervencijah in sanaciji v veliko pomoč, je že v Sloveniji. Medved je pojasnil, da trenutno poteka opremljanje teh vozil. S to tehniko bodo sistem zaščite in reševanja naredili še bolj robusten in odporen. Ministru je sicer žal, da opreme niso dobili že prej, a hkrati je hvaležen, da so specialna vozila zdaj vendarle tu. Kot pravi, bodo vozila razpršili po vsej državi, da bodo čim bližje krajem naravnih nesreč. 

Sprememba zakonodaje

"Kot je v javnosti nekaj časa že znano, smo že sredi ujm ta mesec na vladi začeli postopke za spremembo zakonodaje, da bi lahko tudi pri nujnih sanacijah, ne le pri intervencijah, država pomagala čim prej," je še povedal Medved. Spomnil je, da so bili ti postopki v preteklosti dolgotrajni, zdaj želijo ta proces pospešiti. Usklajevanje besedila sprememb zakona poteka. Prihodnji teden bodo sklicali še sestanek s predstavniki vseh občinskih združenj, da preletijo, kakšne so predvidene rešitve, in da svoje mnenje podajo tudi občine. 

Že v ponedeljek je sicer premier Robert Golob predstavil novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo bo vlada predvidoma sprejela na prvi redni seji po počitnicah. Kot pravi Golob, bodo občine na podlagi predhodnega sanacijskega načrta 20 odstotkov sredstev lahko prejele že vnaprej, vsi pridelovalci, ki bodo imeli 100-odstotno škodo na pridelkih, pa bodo upravičeni do hitre povrnitve stroškov. "Odzivnost bi radi merili v mesecih in ne več v letih," je dejal in dodal še, da bodo do pomoči upravičeni že v letošnjem letu.