Sanader stopnjuje retoriko

"Ne iskati zmage, to ni nobena pot, ta pelje samo v blokade," je dejal predsednik Danilo Türk v luči zadnjih zapletov pri reševanju spora glede meje med Slovenijo in Hrvaško.

"Treba je poslušati drugega in jaz bi resnično želel, da bi nas na Hrvaškem enkrat začeli poslušati," je dodal. "Rešitve ni na vztrajanju na nekakšni formuli vzemi ali pusti, te formule ni, ta formula je izmišljena." In dodal: "Rehnov predlog je samo predlog. Slovenija ima amandmaje. Te amandmaje je treba vzeti resno in če se hoče napredovati, bo morala to storiti tudi Hrvaška."

Hrvaški premier Ivo Sanader medtem samo še stopnjuje retoriko. Že v torek je v prvem odzivu na slovenski predlog dopolnil k evropskega komisraja Ollija Rehna predlogu napovedal, da Hrvaška slovenskih dopolnil ne bo sprejela. Hrvaška vlada namreč še naprej trdi, da je Rehnov predlog narejen po principu vzemi ali pusti, medtem ko Ljubljana trdi, da je predlog dober temelj za spremembe.

Danes pa je Sanader udaril z oceno, da slovenski politični vrh vodi slabo politiko. Ob tem olje na ogenj priliva še hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki se v javnosti nenehno sprašuje, zakaj Slovenija noče spoštovati mednarodnega prava.

Vajglovo pismo

Tudi predsednik Odbora za zunanje zadeve Ivo Vajgl protestira. V pismu hrvaškemu kolegu Mariu Zuboviću je opozoril na izjavo hrvaškega premierja Sanaderja. Na žalost je treba spomniti na to, da smo takšno retoriko in takšno neposredno komuniciranje z "zdravimi silami" v Sloveniji zadnjič doživeli v času vzpona Miloševićevega velikosrbskega nacionalizma, je prepričan Vajgl.

Zato poziva, naj se Hrvaška taki retoriki odreče, "kajti prej ko slej, bomo morali rešiti odprta vprašanja s pripravljenostjo na pogovor in kompromise, kajti samo tako bomo Sloveniji in Hrvaški zagotovili dobro sosedstvo in evropsko prihodnost."

Predlogi dopolnil

Potem ko so predsedniki parlamentarnih strank v torek na sestanku s premierjem Borutom Pahorjem večinsko podprli predlog dopolnil k Rehnovem predlogu za rešitev slovensko-hrvaškega spora o meji, jih je danes sprejela še vlada. V petek jih bo obravnaval še Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP), potem pa jih bodo prihodnji teden poslali v Bruselj.

Vsebina dopolnil uradno ni znana, bilo pa naj bi jih več kot pet. Slovenija naj bi tako predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti. V Rehnovem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno.

Blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU naj bi bila Slovenija pripravljena odpraviti šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži v parlamentih obeh držav in ne že takoj ob sklenitvi sporazuma o reševanju vprašanja meje z arbitražo, kot to predvideva Rehnov predlog.

Slovenija naj bi tudi predlagala, da bi dva arbitra določili obe državi. Če se ne bi mogli dogovoriti, bi predsednika sodišča določila Evropska komisija, on pa nato še dva člana. Predlagala naj bi tudi, da lahko državi kadar koli prekineta proces arbitraže, če se medtem dogovorita o kakšni drugi obliki rešitve spora.

V primeru neuspešnih pogajanj ...

Že včeraj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Milan Balažic povedal, da je bila Slovenija do zdaj, kar se tiče Rehnovega predloga, konstruktivna, vendar bo, če se izkaže, da je ta predlog obsojen na neuspeh, zdržala mogoče pritiske.

V primeru neuspešnih pogajanj z Rehnom pa bo Slovenija počakala na novega komisarja in novo Evropsko komisijo, saj se zdajšnji izteka mandat. Nov predlog za reševanje mejnega spora bi predložila Švedska, je povedal Balažic.

Novo možnost za reševanje spora pa naj bi predstavljal tudi predlog Francije, ki naj bi predvideval, da mejo na kopnem določi Meddržavno sodišče v Haagu, mejo na morju pa arbitražni tribunal.