Letos se lahko kopamo povsod

Podatki iz lanske kopalne sezone sicer kažejo, da se je kakovost v primerjavi s preteklimi leti izboljšala na morskih kopališčih, medtem ko se je v celinskih vodah poslabšala. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za okolje in prostor Karl Erjavec, je bila leta 2006 sprejeta nova evropska kopalna direktiva, ki uvaja strožje zahteve glede upravljanja kakovosti kopalne vode.

Države članice so morale novo kopalno direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do marca 2008, v celoti pa jo morajo začeti izvajati do leta 2015. Nov sistem obveščanja javnosti o kakovosti kopalnih voda pa morajo zagotoviti najpozneje do začetka kopalne sezone 2012.

Zaradi prilagoditve slovenske zakonodaje zahtevam nove kopalne direktive je bila lani sprejeta nova uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda in pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda. Poleg tega so razširili seznam slovenskih kopalnih voda s 37 na 48, je pojasnil minister za okolje. Ta vključujejo tako kopališča z upravljavci, kot tudi območja prostega kopanja brez upravljavca, t.i. kopalna območja. Z novo uredbo se sicer uvaja nove mikrobiološke parametre in njihove mejne vrednosti, druga novost pa je vzpostavitev sistema upravljanja kakovosti kopalnih voda, ki zahteva spremljanje in analizo dogajanja na prispevnem območju kopalne vode tekom kopalne sezone.

Monitoring kopalnih voda sicer leto izvajajo še na podlagi stare kopalne direktive na 37 kopalnih območjih, je pojasnila Mateja Poje z Agencije RS za okolje. Spremljanje kakovosti obsega fizikalne, kemijske in mikrobiološke parametre, pri čemer velja, da je voda primerna za kopanje, če parametri izpolnjujejo mejne vrednosti kopalne direktive. Kot neskladno kopalno vodo se tako označi tisto, kjer več kot pet odstotkov vzorcev ne ustreza predpisanim kriterijem.

Občasna poslabšanja vode

V lanski kopalni sezoni se je sicer kakovost v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala na morskih kopališčih, poslabšala pa na celinskih vodah. Neskladnih je bilo namreč pet kopalnih voda, in sicer Idrijca v Bači pri Modreju, Soča v Kanalu in Solkanu ter Krka v Žužemberku in Straži. Kakovost kopalnih voda na morju pa je bila zelo dobra, saj je kar 18 od 19 kopalnih voda ustrezalo strožjim, priporočenim zahtevam, je pojasnila Pojetova.

Prve meritve kopalnih območjih so bile sicer opravljene tudi letos in kažejo, da je kakovost kopalne vode vseh kopalnih območjih primerna za kopanje. Dolgoletni rezultati spremljanja kakovosti kopalnih voda v Sloveniji sicer ne kažejo fizikalno-kemijskega onesnaženja, pač pa le občasna mikrobiološka poslabšanja vode, ki so večinoma povezana z intenzivnejšimi padavinami.

Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja pa je spregovoril o morebitnih tveganjih za zdravje, ki so po njegovih besedah predvidljiva in obvladljiva. Vzroki onesnaženosti vode so različni, najpogostejše pa je fekalno onesnaženje. Med plavanjem namreč povprečno zaužijemo do decilitra vode, okužbe pa so mogoče tudi preko dihal ali kože. Izkušnje sicer kažejo, so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, glivične in virusne okužbe kože ter vnetje sluhovoda.

Za varnost lahko največ naredijo kopalci

Darja Žličar z Uprave RS za zaščito in reševanje pa je spregovorila o varstvu pred utopitvami. Kot je poudarila, lahko za svojo varnost največ naredijo kopalci sami, in sicer s poznavanjem in upoštevanjem osnovnih napotkov za varno kopanje. Na številnih kopalnih območjih, kjer se sicer kontrolira kakovost vode, se namreč lahko kopamo le na lastno odgovornost, medtem ko na urejenih naravnih kopališčih z upravljavcem za varnost kopalcev skrbijo usposobljeni reševalci.

Na varnost kopalcev bo tudi letos opozarjala policija, predvsem s preventivnimi dejavnostmi, je pojasnil Boris Rojs z Generalne policijske uprave in opozoril tudi na samozaščitno ravnanje kopalcev. Na naravnih kopališčih sicer velja, da se kopalci od obale na morju ne smejo oddaljiti več kot 150 metrov, na stoječih vodah 100 metrov, na rekah pa 30 metrov.