Že petnajstič zapored obeležujemo svetovni dan spanja, tokrat pod sloganom "Dober spanec, bister um, vse dobro". Gre za mednarodno priznan dogodek, ki poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje, njegov namen pa je ozaveščati javnost o pomembnosti spanja in njegovem vplivu na zdravje.
Za dober spanec so pomembni:
– trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam),
– kontinuiteta (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno),
– globina spanja (le dovolj globok spanec obnavlja).
A Slovenci spimo premalo. Glede na zadnje raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov. Delež mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, s starostjo upada. Pri kar 60 odstotkih anketirancev se je kakovost spanca v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, prav tako sta se med epidemijo kakovost in urejenost spanja poslabšali pri številnih slovenskih študentih. V obdobju druge uradno razglašene epidemije je slabšo kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo navajalo 41 odstotkov študentov, več kot polovica študentov (52 odstotkov) pa je poročala o slabši urejenosti ritma budnosti in spanja. Študenti, ki so poročali o slabši kakovosti spanja, so doživljali tudi več stresa, depresivnih občutij in anksioznosti.
Pandemija je v zadnjih dveh letih močno povečala kronično nespečnost v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije sta na porušeno spanje vplivala tudi šolanje in delo od doma, ki sta še dodatno poslabšala ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih je poraslo ležanje v postelji podnevi, narasla pa je tudi uporaba elektronskih naprav pred spanjem. Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, to pa lahko vodi v različne kronične bolezni, opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da je za kvalitetno spanje treba skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje.
Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zato ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.
Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje:
– izboljšuje našo odpornost in imunske odzive, ki so pomembni pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje,
– okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir,
– izboljša našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco,
– dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, to pa omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov,
– izboljša presnovo telesa, saj uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo ter ohranja bogat mikrobiom črevesja.
Del zdravega življenjskega sloga je tako postala tudi skrb za dober spanec. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov se pospešeno izločajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja pa povzroča slabo počutje, vodi do motenj zbranosti, pozornosti in spomina, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva tudi na možgane, in to ne le neposredno, temveč tudi po srčno-žilnem, hormonskem in imunskem sistemu.
