Kako živijo mladi?

Na ministrstvu za šolstvo in šport so na skupni novinarski konferenci urada za mladino, statističnega urada in inštituta za socialno varstvo spregovorili o življenjskih pogojih mladih v Sloveniji. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je menil, da je položaj mladih izjemno pomemben za Slovenijo, zato je prav, da se v raziskovanje vključi tudi stroka.

Lukšič je poudaril, da je vesel, da ima pred torkovim posvetom na Brdu na temo življenjskih pogojev mladih priložnost spregovoriti o položaju mladine, ki je "v vseh družbah v posebnih situacijah". Še zlasti v zadnjih desetih letih "smo priča spremembam, ki mladino še bolj intenzivno odrivajo na rob", je dejal in za izboljšanje stanja omenil pripravo novele zakona o mladinskih svetih in t. i. mladinski zakon, ki opredeljuje razmerja med interesnimi organizacijami na področju mladih v Sloveniji.

Položaj mladih je izjemno pomemben za Slovenijo in je prav, da se v to vključi tudi stroka, je ocenil minister in dodal, da je pri raziskovanju mladih velik primanjkljaj, saj ni relevantnih podatkov. "Zato je to, kar dela statistični zavod, pomembno in potrebno izhodišče, vendar ga je treba nadgraditi," je prepričan šolski minister.

Kje so mladi voditelji?

V nadaljevanju je Lukšič izpostavil izobraževanje mladih voditeljev. Po njegovem je neprimerno, da Slovenija na tem področju doslej še ni storila pomembnih korakov. Slovenija se mora po ministrovih besedah pri tem vprašanju bolje angažirati. "S tem bomo pridobili kadrovski nabor pred volitvami, da ne bomo imeli problemov, ko se sestavlja vlada in iščejo ključni ljudje za pomembne pozicije," je še ocenil minister in posvetu zaželel uspešno delo.

Direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak je spregovoril o nacionalnem posvetu, ki je prvi poskus soočenja med stanjem, potrebami in pričakovanji mladinskega sektorja ter aktivnih odločevalcev znotraj posameznih sektorskih politik. V uradu so ob sprejetju prioritet delovanja v tem letu po njegovih besedah zasledovali dva ključna cilja, in sicer so z dodatnimi ukrepi na vertikalni ravni želeli prispevati k okrepitvi mladinskega dela.

V ta namen sta bila v okviru evropskih strukturnih skladov objavljena dva razpisa v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, je dejal Debeljak in dodal, da so vzpostavili t. i. horizontalno dimenzijo, kar pomeni intenzivnejši vpliv na sektorske politike, ki niso v pristojnosti urada, vendar pomembno vplivajo na življenje in položaj mladih v Sloveniji.

Število mladih se zmajšuje

Irena Križman, generalna direktorica statističnega urada (Surs), in Petronela Vertot sta predstavili novo publikacijo Sursa Mladi v Sloveniji. Število mladih v Sloveniji se po njihovih ugotovitvah zmanjšuje. Medtem ko je bilo leta 1981 mladih za četrtino, leta 2008 pa za slabo petino, jih bo v letu 2060 le še za slabo desetino prebivalstva. Mlade ženske se za materinstvo odločajo vedno pozneje, zvišujeta se tudi povprečni starosti ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze. Po mnenju Križmanove imamo v Sloveniji tako sindrom odlaganja odraslosti, sama pa si je zaželela več poglobljenih analiz na to temo.

Dom zapustijo po 30. letu

Vertotova je med drugim opozorila, da mladi prebivalci v Sloveniji v povprečju zapuščajo svoj dom zelo pozno (po 30. letu), različne analize tudi kažejo, da so na trgu dela mladi pogosto v slabšem položaju v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, potem so tu tudi zdravstveni vidiki, med katerimi je Vertotova izpostavila preveliko težo pri mladih.

O publikaciji Med otroštvom in odraslostjo je govoril Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo. Namen pričujoče publikacije je tako celovita analiza življenjskih pogojev mladih v Sloveniji na podlagi ugotovitev na področju raziskovanja mladine. Boljka je prepričan, da publikacija prinaša nova spoznanja in ponuja zaokroženo analizo sedanjih življenjskih pogojev mladih v Sloveniji, ki bodo v pomoč tako političnim odločevalcem in oblikovalcem javnih politik kot raziskovalcem.