Kako (za)služijo odvetniki in kako pazijo, da ne sedijo na dveh stolih

Že pred včerajšnjim razkritjem v rubriki 24UR Fokus smo jeseni 2023 na naši televiziji razkrili podkupovanje v aferi Dars, nekaj tednov kasneje še nakup sodne stavbe na Litijski. Pri obeh omenjenih poslih je bila poleg odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

"V zvezi z omenjenimi zadevami ni bila na zbornico podana nobena prijava, nobena pritožba ali kakršen koli očitek v zvezi z odvetnico," glede dogajanja v zadnjem letu in pol pravi Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Je pa v nedavnem pogovoru za POP TV potrdil, da je omenjena zbornica Zidar Klemenčičevo obravnavala v preteklosti. Odvetniška zbornica ima namreč svoje disciplinske in etične organe. "Večina teh postopkov se je nanašala na vprašanja primernosti komunikacije, konflikta interesov. Stvari, ki se jih je naša zbornica lotila tako kot za vsakogar. In tudi ugotovili smo določene kršitve," je potrdil in dodal, da v določenih zadevah postopek tudi ni bil končan.

Pravila v odvetništvu so sicer zelo natančno določena: "Najprej ustava, zakon o odvetništvu, naš statut in še določeni pravilniki, s katerimi zbornica sama ureja razmerja v odnosu do svojih članov," niza sogovornik. In ko je govora o odvetniških nagradah, kolikšna je lahko najvišja?

Starman pojasnjuje, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povrnitve stroškov, ki jih ima v zvezi s tem. To določa odvetniška tarifa, ki jo sprejme odvetniška zbornica in potrdi pravosodno ministrstvo, torej država. Če se odvetnik ničesar ne dogovori posebej, velja odvetniška tarifa, ki ima razdelana merila in kriterije. Starman priznava, da je ta tarifa nekoliko zapletena, zato jo bo morda treba prevetriti.

Plačilo po uspehu omejeno s 15 odstotki, pavšal ne

Ni pa omenjena tarifa edini način, da odvetnik pride do plačila. "Zakon o odvetništvu in tudi tarifa omogočata, da odvetnik sklene pisni - poudarjam, pisni - dogovor s stranko in se dogovori za drugačen način vrednotenja svojega dela," razlaga Starman. Kot pravi, so najbolj pogosti načini plačilo po urni postavki, po porabljenem času. Nato so dogovori o nagradi, kjer se odvetnik dogovori za nek pavšalni znesek, ne glede na to, za koliko opravil gre in koliko časa bo to trajalo. "Dogovori se: moje delo v tej in tej zadevi bo stalo stranko toliko in toliko denarja. Stranka to podpiše in s tem pristane, potem ni več možnosti da bi kakorkoli kombinirali," ponazori.

V Sloveniji - za razliko od nekaterih drugih držav - obstaja tudi možnost dogovora za plačilo po uspehu. "Takrat pa je omejitev, in sicer po našem zakonu je to omejeno na 15 odstotkov," pravi Starman, ki dodaja, da tukaj naletijo na vprašanje, na kakšen način opredeliš, kaj je to uspeh. "Uspeh je lahko kdaj tudi, da nečesa ne plačaš, ne samo, da nekaj dobiš. Če je stranka v postopku tožena na plačilo, je lahko uspeh tudi, koliko manj od tega, kar je bilo zahtevano," opisuje.  

Svoboda urejanja razmerij med odvetnikom in stranko je torej precej široka. Starman pravi, da stranke in odvetniki kdaj zbornico tudi vnaprej povprašajo za stališče, ali je nek dogovor skladen ali ne. V primeru, da je dogovorjeno plačilo po uspehu, pa je zgornja meja torej določena pri 15 odstotkih. Če je dogovorjen pavšalni znesek, pa je lahko tudi več: "To je stvar svobodne volje stranke".  

Kot pravi Starman, se dogaja tudi, da stranka svoj primer pošlje na naslove različnih odvetniških družb in jih prosi za ponudbe. "Mi še vedno štejemo, da je naš poklic v velikem obsegu v javnem interesu, ampak še vedno smo pa na trgu. Določen segment trga nas razume kot nekoga, ki ga - po domače rečeno - plačaš, on pa opravi neko storitev. Načeloma bi morali vsi odvetniki odgovoriti enako na tak poziv za ponudbo, pa ni res," zaključuje ponazoritev širokega manevrskega prostora v odvetniškem poklicu.  

Ohranjanje ugleda poklica in konflikt interesov

Ali lahko odvetnik poseže tudi na področje logističnega ali nepremičninskega svetovanja? Starman temu pritrjuje. Denimo nepremičniske posle brez odvetnika si skoraj težko predstavljamo, pravi. Kaj je oziroma ni združljivo, je določeno v zakonu o odvetništvu in kodeksu, vendar te črte včasih ni enostavno potegniti. Je pa treba ohranjati čast in ugled odvetniškega poklica, poudarja sogovornik.

Kot osnovni standard, da sploh si lahko odvetnik ali odvetnica, imajo zapisano, da si vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. "Ko sem izjavil, da je pomembno, da se ohrani ugled, sem imel v mislih to. Če je neko ravnanje tako, da bi pripeljalo do tega, da bi mi ugotovili, da človek, ki se tem ukvarja, ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, potem zagotovo taka dejavnost ni združljiva z odvetniškim poklicem," je jasen.

Ali lahko odvetnik, ki zastopa državno družbo, kjer je vključen v operativno odločanje in ima njegova beseda tudi končno veljavo, ali lahko potem poslovno sodeluje s podjetji in ljudmi, o katerih potem odloča v imenu te državne družbe? Kdaj govorimo o konfliktu interesov? Starman konkretnih primerov ne komentira, zato podaja le načelen odgovor. "Konflikt interesov je eno bolj zapletenih in občutljivih vprašanj. Sedeti na dveh stolih kot odvetnik je verjetno najbolj zavržno dejanje," poudarja. "Odvetniki delujemo na podlagi zaupanja stranke. Stranka nam zaupa nekaj, česar morda - ali pa zelo verjetno - ne pove nikomur drugemu. Zato je izogibanje in resnična skrb za to, da ne pride odvetnik v položaj konflikta interesov, zelo pomembno," dodaja.

"Mi imamo pravilo, ki je nekako splošno, naj odvetnik ne prevzame zastopanja stranke, ki je nasprotna stranka njegovi stranki, ali ima nasprotne interese," pojasnjuje. Kodeks je ob tem še bolj strog. Pravi, naj odvetnik ne prevzame zastopanja stranke v času, ko zastopa drugo stranko v nekem drugem sporu. "Bili so tudi primeri, ko je odvetnik v prejšnji službi  kot zaposleni zastopal nekoga, pa potem zamenjal. Tudi na to morš paziti," našteva.

"Moram reči, da ni enostavno, še poseben glede na dvomilijonski narod in poznanstva", priznava, da se je že poslužil pomoči starejših kolegov, predsednikov območnih zborov, uvedli so tudi etičnega svetovalca. 

"Če se ti poraja dvom, rajši ne sprejmi. Vedno izhajaj iz tega, da boljše, da te ni zraven, kot pa da imaš potencialno konflikt interesov," Starman pove, kakšen nasvet sam daje kot predsednik zbornice kolegom in kolegicam.