Kako zanesljive so dolgoročne napovedi vremena?

Poleg velike nezanesljivosti dolgoročnih napovedi je eden izmed glavnih pomislekov tudi njihova uporabna vrednost, saj tovrstne napovedi ne napovedujejo vremena za točno določen dan v prihodnjem mesecu, kar nas ponavadi najbolj zanima, temveč le prikazujejo najverjetnejše odmike različnih meteoroloških spremenljivk (temperatura, padavine, zračni tlak ...) od običajnih vrednosti za mesec, na katerega se nanaša napoved, znotraj tega meseca pa imamo lahko tako večja kot tudi manjša nihanja okoli pričakovanega povprečja. Do istega povprečja lahko namreč pridemo tako, da je vreme vseskozi približno konstantno ali pa, da je enkrat zelo hladno in drugič zelo toplo oziroma vroče.

Kako nastane dolgoročna napoved?

Za izdelavo dolgoročnih napovedi je treba kar se da natančno poznati trenutno stanje tako nad oceani in v njih kot tudi nad kopnim. Večino teh podatkov, ki kasneje služijo kot osnova za izdelavo napovedi, pridobimo s sateliti. Pri tem je treba obdelati zares ogromno količino podatkov in iz njih izračunati prihodnje stanje, kar lahko v nekem doglednem času naredijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, tako imenovani superračunalniki.

Ker gre očitno za zelo zapleten sistem, v katerem lahko le ena drobna sprememba povsem spremeni nadaljni potek vremena, glavni meteorološki centri na svetu (ECMWF, NCEP, MetOffice ...) namesto ene izdelajo več različnih napovedi. Evropski center ECMWF vsak mesec izda 51 izračunov za sedem mesecev naprej in sicer tako, da vsakemu izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Ti izračuni nato služijo za oceno verjetnosti, da se bo uresničil en ali drugi scenarij, pri čemer običajno obstaja več zelo različnih scenarijev.

Zakaj so dolgoročne napovedi tako zelo nezanesljive?

Vzrok je velika spremenljivost vremena, ki jo povzročajo planetarni ali Rossbyevi valovi. Ti so povezani s spremembami jakosti tlačnih tvorb (ciklonov in anticiklonov), ki odločilno vplivajo na vreme v srednjih geografskih širinah, zato je dolgoročna napoved tako težavna. Večjo veljavo kot nad kopnim imajo dolgoročne napovedi na območjih, ki so bolj izpostavljena vplivu oceanov (otočja), saj so spremembe v oceanih občutno počasnejše, kar pomeni, da lahko lažje predvidimo njihov vpliv na ozračje za več mesecev naprej. Najbolj zanesljive so dolgoročne napovedi v tropskem pasu.

Kako pa je z zanesljivostjo srednjeročnih napovedi?

Ko je vreme stabilno, kar pomeni, da se je nad nami usidralo območje visokega zračnega tlaka s šibkimi višinskimi vetrovi, je vremenska napoved zelo enostavna. Poleti lahko pričakujemo sončno vreme z morda le kakšno popoldansko nevihto nad goratimi predeli, pozimi pa po nižinah običajno veliko megle ali nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi ali naletava sneg. Takšna situacija z anticiklonom lahko traja tudi dalj časa, zato lahko zanesljivo napoved izdamo za deset ali celo štirinajst dni naprej.

Precej bolj težavna je napoved, ko nad nami pihajo močnejši vetrovi, ki proti našim krajem prinašajo vremenske fronte ali ko se nad nami zadržujejo višinska jezera hladnega zraka, katerih gibanje je običajno zelo kaotično. Takrat je natančna časovnica vremenskega dogajanja pogosto težko določljiva že za nekaj dni naprej, saj lahko le minimalne spremembe v gibanju zračnih mas povsem spremenijo vremensko napoved. Posebej težko je napovedati poletne plohe in nevihte, za katere je značilna velika časovna in prostorska razpršenost. Vemo, da bodo nevihte nastajale, lahko opredelimo tudi približen čas in območje, kjer so te najverjetnejše, medtem ko natančnega kraja in ure žal ni mogoče napovedati.

Za oceno zanesljivosti meteorologi med seboj primerjamo več različnih napovedi tako imenovanega ansambelskega izračuna. Glede na razpršenost le teh lahko sklepamo, ali je naša vremenska napoved dobra, ali obstaja možnost še kakšnega drugačnega razvoja dogodkov. Kot vidimo na spodnjem prikazu, je vremenska napoved za danes in jutri zelo zanesljiva, saj je razpon med posameznimi izračuni majhen, že za torek pa se pojavi nekoliko večja negotovost pri temperaturi in oblačnosti.

Proti Evropi se širi vroč afriški zrak

Afriški zrak je v letošnjem poletju večjemu delu Slovenije prinesel tri ali štiri vročinske valove. Seveda to ne pomeni, da je bilo vroče kot v Afriki, saj so tam navajeni na še bistveno višje temperature, ki lahko celo presežejo 50 stopinj Celzija. Ko govorimo o afriškem zraku, torej nimamo v mislih afriške vročine, temveč zrak, ki se je dalj časa zadrževal nad Afriko, ko so zapihali južni vetrovi, pa se je razširil tudi nad Evropo. Zračna masa, ki k nam doteka iznad Afrike, je vroča in suha, a se na svoji poti proti severu vendarle nekoliko ohladi. To pomeni, da tako ekstremno visokih temperatur, ki jih vsako poletje beležijo nad črno celino, v Evropi vseeno ne moremo izmeriti.

Ko se vetrovi iz južne obrnejo na severno smer, nas lahko doseže občutno hladnejši zrak, ki ima svoj izvor znotraj polarnega kroga. Takrat govorimo o polarnem zraku, ki pa prav tako ne prinaša polarnega mraza. Prodori polarne zračne mase proti jugu so še posebej pogosti pozimi in spomladi, lahko pa se pojavijo tudi poleti.

Julij je bil globalno najtoplejši doslej, a sredi meseca je bil marsikdo v dolgih rokavih

Ameriška agencija za atmosfero in oceane (NOAA) je pred dnevi objavila poročilo, v katerem navaja, da je bil julij na globalni ravni najbolj vroč mesec v zgodovini meteoroloških meritev. Območja s podpovprečnimi temperaturami so bila v minulem mesecu v veliki manjšini, precej več je bilo območij z močno nadpovprečnimi ali celo rekordno visokimi temperaturami, kar je bilo na koncu dovolj, da je letošnji julij na lestvici najtoplejših mesecev od začetka meritev iz prvega mesta izrinil julij izpred treh let.

Globalnega povprečja seveda ne smemo enačiti s slovenskim povprečjem. Pri nas julij ni bil rekordno vroč, se je pa kljub temu uvrstil med najtoplejše doslej. Precej bolj vroča julija kot letos smo imeli v letih 2006 in 2015, letošnji pa je končal tam nekje med petim in desetim mestom, odvisno od kraja. Res je, da smo imeli sredi meseca nekaj svežih juter, zato je prav prišel tudi kakšen dolg rokav. Še posebej izstopajoče je bilo jutro desetega julija, ko so na Babnem polju izmerili 3, v Kočevju 6, v Ilirski Bistrici 7, v Celju 9 in v Ljubljani 12 stopinj Celzija. Kljub temu so bile te temperature daleč od rekordnih vrednosti za julij in tudi v primerjavi s preteklimi poletji nič ekstremnega. Večina nižinskih postaj pri nas ima najnižjo izmerjeno poletno temperaturo v zgodovini meteoroloških meritev med eno in tremi stopinjami Celzija.

Poletje bo drugo najtoplejše doslej

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se bo letošnje poletje kot celota najverjetneje uvrstilo na drugo mesto na lestvici najtoplejših poletij doslej. Mnogi se sprašujete, kako je to mogoče, saj smo v primerjavi s poletji 2012, 2013, 2015 in 2017 letos imeli manj ekstremne vročine, nižji so bili tako absolutni temperaturni maksimumi kot tudi število vročih in zelo vročih dni. To drži, obenem pa drži tudi, da smo v letošnjem poletju imeli manj izrazitih ohladitev. Vsako izmed zgoraj naštetih poletij smo beležili vsaj nekaj dni, ko se niti popoldanske temperature niso povzpele nad 20 stopinj Celzija, letos pa so take ohladitve povsem izostale.

So nevihte letos res bolj pogoste?

Uradni podatki kažejo, da letošnje poletje, kljub morda drugačnemu občutku, po številu nevihtnih dni ne odstopa bistveno od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Običajno poletje je bilo v tem obdobju sicer bolj nevihtno kot vroče, saj je bil v povprečju nevihtni vsak tretji, vroč (s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija) pa le vsak sedmi dan. Letos je slika nekoliko obrnjena. Od 1. junija do vključno 15. avgusta smo v Ljubljani imeli 19 nevihtnih dni (kar je celo nekoliko manj od dolgoletnega povprečja), medtem ko je bilo vročih dni kar 32 (dvakrat več kot običajno).

Občutek, da je neviht v zadnjih letih več, gre torej v veliki meri pripisati razvojem novih tehnologij ter naši pripravljenosti za snemanje in fotografiranje vremenskih pojavov. Hkrati se informacije o neurjih v današnjih časih razširijo bliskovito hitro, medtem ko so imele v preteklosti te novice precej daljšo pot, preden so prišle do nas. Je pa tudi res, da lahko le za stopinjo toplejši zrak vase sprejme za od pet do osem odstotkov več vodne pare, zato so nevihte, ki se razvijejo v takih pogojih, lahko bolj intenzivne.