Slovenska prestolnica je glede na podatke Evropske agencije za okolje (EEA) med najslabšimi evropskimi mesti po kakovosti zraka. Tako se je nazadnje uvrstila na 279. mesto s slabo kakovostjo zraka. Mesta so na lestvico razporedili na podlagi povprečnih ravnih delcev PM2,5 v zadnjih dveh koledarskih letih.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) se sprašujejo o verodostojnosti takšnih raziskav: "V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so bile izvedene študije o kakovosti zraka z namenom primerjave evropskih mest, in večkrat smo tudi poudarili, da ne vemo, katere podatke agencije in mediji uporabljajo. Smo pa v preteklosti glede ene študije raziskovali in ugotovili, da je bil uporabljen zgolj en podatek o emisiji enega od onesnažil, vzetega na obvoznici. Kar je seveda povsem nekorektno za strokovno oceno stanja."
Na MOL sicer poudarjajo, da danes v Ljubljani dihamo mnogo bolj čist zrak kot pred desetletji. Z izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja (vročevod in plinovod) ter zamenjavo domačega premoga z uvoženim indonezijskim z nizko vsebnostjo žvepla so emisije SO2 znižali na zanemarljivo vrednost. Danes je že 81 odstotkov objektov priključenih na sistem daljinskega ogrevanja, so spomnili.
Mestna občina Ljubljana po podatkih Agencije za okolje (Arso) kljub temu še vedno sodi med mestne občine z najslabšo kakovostjo zraka – poleg Celja in Murske Sobote, je poročala STA. V Ljubljani je povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih trdnih delcev PM2,5 v zraku že sedaj vsaj trikrat višja, kot jo priporočajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), so v odzivu na Jankovičevo predstavitev projekta gradnje sežigalnice v Ljubljani julija zapisali člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja. Na MOL so te trditve sicer označili za natolcevanja.
Promet in energetika – rak rana kakovosti ljubljanskega zraka
O tem, katere so najbolj pereče težave glede kakovosti zraka v slovenski prestolnici, smo povprašali nevladni organizaciji Društvo za sonaraven razvoj – Focus in Inštitut za zdravje in okolje, ki sta v zadnjih letih merili kakovost zraka v Ljubljani. Strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina ocenjuje, da sta glavna vira onesnaženosti v Ljubljani promet in energetika. Slednja je problematična predvsem zaradi nenadzorovanih individualnih kurišč. Na Focusu so se osredotočili predvsem na promet, ki narašča in je sektor, kjer bo treba znatno znižati emisije toplogrednih plinov kot onesnaževala, pravijo.
Merili so onesnaženost zraka z NO2, vir katerega so dizelska goriva, in ugotovili, da so, sploh v zimskih mesecih z neugodnimi meteorološkimi pogoji (brezvetrje, brez padavin, inverzija), prekoračene tako zakonsko določene meje kot tiste, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravju škodljive: "Ker smo merili na 150 lokacijah, smo dobili širšo sliko, kot jo lahko dobimo z meritvami iz uradnih postaj. Čeprav se je kakovost zraka na splošno v zadnjih letih izboljšala, je za zdravje, sploh ranljivih skupin, situacija še vedno slaba in si moramo vsi prizadevati za drastično zmanjšanje motornega prometa," pravi Benčina.
Tudi direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc se strinja, da največjo težavo predstavlja promet, saj več kot 100.000 ljudi dnevno prihaja v prestolnico na delo. Večina jih pride z osebnimi avtomobili. Poleg tega pa problem predstavlja tudi "energetika", predvsem individualna kurišča z obrobja Mestne občine Ljubljana. Dodatno k temu pripomore tudi kotlinska lega, ki s slabo prevetrenostjo (predvsem pozimi) prispeva k visoki onesnaženosti zraka, tudi on opozori na nehvaležno lego prestolnice.
Kako učinkoviti so dosedanji ukrepi MOL za boljšo kakovost zraka?
Kot ocenjujejo pri Focusu, je MOL naredila ogromno na področju trajnostne mobilnosti, z zaprtjem središča za motorni promet je pokazala, da je možno znatno zmanjšati koncentracije onesnaževal. A kot pravijo, bi ta ukrep v obliki nizkoemisijskih con – ali, še bolje, brezemisijskih – morala razširiti še na druga območja in narediti vožnjo z avtomobilom v mestu neprivlačno, počasno, nekonkurenčno in neprijazno, tako da bi se za mobilnost z avtom odločalo čim manj prebivalcev občine ter da bi se dnevni migranti iz drugih občin več odločali za javni potniški promet.
Kot ocenjuje Gorenc, lahko na področju mobilnosti naredimo veliko s spodbujanjem aktivne mobilnosti in konkurenčnega javnega prevoza. Tako bi drastično zmanjšali prihod osebnih avtomobilov v mesto. Tudi on se strinja, da je pomembno, da se uvede nizko- oz. brezemisijske cone, pri čemer avtomobili, ki onesnažujejo bolj, ostanejo na obrobju mesta.
Za zmanjševanje neenakosti (manj premožni prebivalci imajo starejše avtomobile) pa je pomembno, da obstajajo konkurenčne alternative (brezplačni JPP). Na ravni države je pomembna tudi elektrifikacija voznega parka, pri čemer se spodbuja polnilna infrastruktura in nizko- ali brezemisijska vozila naredi dostopna manj premožnim. Pomembna sta tudi sodelovanje in povezovanje sosednjih občin, da skupaj sprejemajo ukrepe bolj trajnostne mobilnosti (P+R, daljše medobčinske proge javnega prevoza itd.). Veliko lahko naredi občina sama, kot opozarja Gorenc, pa pri tem potrebuje pomoč države predvsem na zakonskem področju.
Kako bo na zrak v Ljubljani vplivala morebitna sežigalnica, napovedani projekt Zorana Jankovića?
V štabu Zorana Jankoviča pravijo, da bodo, če bo ta znova dobil mandat, zeleni prehod na področju ogrevanja izvedli najprej z zmanjšanjem, nato pa s popolnim umikom fosilnih goriv iz prestolnice, na drugi strani pa s povečevanjem deležev domačih energentov in s tem samooskrbe. Na programu strategije razvoja energetske oskrbe Mestne občine Ljubljana, kjer je poudarek na razogljičenju daljinskega ogrevanja Ljubljane do leta 2030, pa ima Janković zapisan tudi objekt za energijsko izrabo odpadkov.
In prav vprašanje sežigalnice in vpliva na kakovost zraka v prestolnici je razdelilo javnost. Medtem ko del zdravstvene stroka vztraja, da v Ljubljani sežigalnice ne bi smelo biti in da bo ta še poslabšala kakovost zraka, ki je zaradi neugodne lege, visoke obremenitve s prometom in kurišč že tako velikokrat slaba, župan vztraja, da ta ne bo negativno vplivala na kakovost zraka.
Zdravniška zbornica Slovenije vztraja pri nasprotovanju sežigalnici v Ljubljani. Ob tem opozarja, da pogoji na Dunaju, ki ga župan predstavlja kot zgled, niso primerljivi z Ljubljano, ki leži v slabo prevetreni kotlini, zato bi sežigalnica kakovost zraka le še dodatno poslabšala in tako ogrozila zdravje prebivalcev. Kot so izpostavili, so cena za nižje stroške ogrevanja in ravnanja z odpadki ljudje, ki bodo zboleli zaradi posledic sežiganja odpadkov, pri katerih se v zrak sproščajo številne strupene snovi. Janković je med razpravo sicer obljubil, da bodo izpusti sežigalnice še nižji od najstrožjih zahtev EU.
Kakšne ukrepe za boljšo kakovost zraka je v zadnjih letih uvedel MOL?
Za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani so, kot zatrjujejo, v zadnjih 16 letih izvedli številne ukrepe s področja trajnostne mobilnosti in energetike. Kakovost zraka spremljajo na treh merilnih mestih z akreditiranimi merilniki, pri čemer je eno merilno mesto v upravljanju MOL, dve pa sta v upravljanju Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Rezultati meritev zelo nazorno kažejo dejstvo, da se je kakovost zraka v primerjavi z letom 2006 občutno izboljšala, pravijo.
Na vseh merilnih mestih so vrednosti posameznih parametrov namreč pod mejnimi vrednostmi, izjema so občasna preseganja delcev v času kurilne sezone, kar gre v večji meri pripisati individualnim kuriščem, predvsem na obrobju mesta in tudi v primestnih občinah, pravijo. Kot zatrjujejo, imajo na tem področju 'še bolj' ambiciozne cilje.
Tako se bodo lotili področja energetike, h kakovosti zraka bo, kot zatrjujejo, občutno prispevala izgradnja plinsko-parne enote v Energetiki Ljubljana, pri čemer bodo nadomestili z zemeljskim plinom kar 70 odstotkov premoga, prav tako nadaljnje širitve daljinskih sistemov ogrevanja. Gre za veliko energetsko-okoljsko investicijo, in sicer bo že do konca leta 2022 v enoti TE-TOL, kjer poteka proizvodnja toplotne in električne energije, večina (70 odstotkov) premoga zamenjanega z zemeljskim plinom. Dve od treh premogovnih proizvodnih enot bo namreč zamenjala plinsko-parna elektrarna. Žal mesto samo nima pristojnosti in ne more izvajati nadzora nad individualnimi kurišči, bodo pa vsekakor spodbujali uporabnike individualnih kurišč k pravilni uporabi ustreznih peči.
Kot naštevajo na MOL, so z vizijo Ljubljane 2025 že leta 2007 začeli izvajati ukrepe, ki so prinesli spremembe tako na področju trajnostne mobilnosti in energetike kot tudi vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, s tem pa so naredili prve korake k ogljični nevtralnosti in izboljšanju kakovosti zraka. Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 odstotkov, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale, so spomnili.
Kot pravijo, so mesto s številnimi projekti naredili prijaznejše in bolj privlačno za pešce in kolesarje.
Kot izpostavlja Benčina, potrebuje Ljubljana tudi bolj učinkovit javni potniški promet, ki mora biti prilagojen potrebam predvsem delovno aktivnih prebivalcev, ki jim je časovna komponenta najbolj pomembna.
Čeprav je glede učinkovitosti ljubljanskega potniškega prometa veliko vprašanj in pomislekov, pa na MOL pravijo, da so v preteklem desetletju prisluhnili meščanom, upoštevali njihove želje in izvedli več kot 60 sprememb na linijah LPP – s podaljšanjem, prilagajanjem oz. z uvajanjem novih so optimizirali mrežo linij LPP. Poleg tega pravijo, da vozni park Ljubljanskega potniškega prometa nenehno posodabljajo, sestavlja ga že skoraj 50 odstotkov avtobusov na zemeljski plin oz. hibridni pogon (kombinacija zemeljskega plina in elektromotorja). Načrtujejo pa še dodatno posodobitev flote.
