Kako uspešen bo v boju z vsaj 5-milijardno škodo interventni zakon?

Opozicija je že napovedala, da bo interventni zakon podprla, kaj pa bo naredil državni svet? Kot je v oddaji 24UR Zvečer pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, so se že pri prvem interventnem zakonu pristojne komisije odločile, da je pomembno prispevati svoj delček k tej odločitvi, in v tem primeru ne pričakuje nič drugega. "V načrtu je, da pohitimo, tako da že v petek pričakujemo izredno sejo državnega sveta," je dejal.

Med ukrepi pa ne bo štirih solidarnostnih sobot, pri čemer bi se podjetja prostovoljno odrekla zaslužku dela, temveč dve soboti, ki jih bo moral oddelati vsak davkoplačevalec. Eno letos, drugo naslednje leto, v nasprotnem primeru pa obvezni solidarnostni prispevek – davek, ki ga bo obračunala Finančna uprava. 

"Namen vlade, praktično celotne politike je, da čim prej, čim hitreje in čim bolj učinkovito pomagamo krajem, ki so se znašli v tej naravni nesreči," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec v oddaji 24UR Zvečer. Kot je nadaljeval, ne pomni take naravne nesreče, ki bi prizadela četrtino slovenskega ozemlja. "Namen solidarnostih sobot je, da najdemo dodaten vir za sklad za obnovo Slovenije, ki bo vzpostavljen zato, da pomaga financirati obnovo."

Pri plačilu bodo izvzeti najrevnejši in vsi tisti, ki bodo pripravljeni oddelati eno soboto v letu za solidarnost in se odreči zaslužku, je dodal. Tudi Lotrič pozdravlja zakon. Kot je dejal, se na tak način vsem družinam in posameznikom, podjetjem in infrastrukturi lahko omogoči, da začnejo delati s polnimi pljuči. 

Mesec je poudaril, da so se pogovarjali tako z opozicijo, sindikati kot z gospodarskimi zbornicami, in nihče ne nasprotuje taki institucionalizaciji solidarnosti, kot je bila predlagana. "Mislim da smo v istem čolnu in vsak od nas je nekaj pripravljen dati, zato da pomagamo ljudem, ki so ostali brez vsega." Po njegovih besedah gre za to, da iščejo, kako na solidaren način financirati obnovo Slovenije, napeli so vse vire, iščejo vse možnosti, je potrdil. Gre namreč za znesek od tri do pet milijard evrov in svoj delež bo moral prispevati tudi finančni sektor, z bankami in zavarovalnicami vred.

Ukrepi so razdeljeni v tri glavne kategorije – prebivalci, občine, gospodarstvo

Lotrič je pojasnil, da gredo ukrepi v pravo smer, saj je treba čim prej odpreti podjetja, omogočiti ljudem, da lahko pridejo na delovna mesta, s tem pa bodo tudi podjetja nase potegnila dobaviteljsko in nabavno verigo, posledično tudi prodajno. "Celoten sistem slovenske industrije, podjetništva in obrti bo zaživel. Vsem je v velikem interesu, da predlagani zakoni gredo v državni zbor in svet ter dobijo zeleno luč in začnejo veljati," je poudaril.

Uvaja se tudi izredna denarna pomoč, Mesec je pojasnil, da bodo ob tem, kdo je upravičen do enkratnih izplačil, izključili kriterije premoženja in dohodkov, se pravi, da se lahko posameznik, če živi v kraju in je utrpel veliko škodo, ne glede na svoje premoženje in dohodke obrne na center za socialno delo. "Sprejeli smo ukrep, s katerim bodo prizadeti lahko prejeli sedemkratnik minimalnih dohodkov v enkratnem izplačilu." Kot je pojasnil, bi to za štiričlansko družino z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pomenilo 11.000 evrov.

Na terenu je sicer premalo cenilcev škode, Mesec pa je dodal, da že imajo rešitve za to. "Eno je, da poenostavimo formularje za prijavo škode, drugo pa, da cenilce iščemo tudi v tujini, angažirali bomo vse vire, vključno s tem, da bomo upokojencem omogočili dodatno delo," je dejal. Pojasnil je, da bodo na državni ravni storili vse, da bomo kot družba postali bolj odporni na takšne situacije. Težava je tudi v tem, da občine niso imele očiščenih vodotokov, gradilo se je na poplavnih območjih, to pa so stvari, na katere se zdaj lahko prilagajamo, je dodal.