Kako svobodni so mediji?

Unesco, ki je predlagal razglasitev svetovnega dneva svobode tiska, je že v resoluciji iz leta 1991 poudaril, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe. Zadnje poročilo nevladne organizacije Freedom House ugotavlja, da slovenski mediji načeloma uživajo svobodo tiska, a opaža tudi vse glasnejša opozorila o pritiskih oblasti na medije.

V skupni poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu medijev sta Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije zapisala, da takrat ko je kaznovano novinarsko izražanje mnenj in stališč, sta v težavah javnost in demokracija. „Ko je kaznovano novinarsko izražanje mnenj in stališč, sta v težavah javnost in demokracija,“ so zapisali v sporočilu za javnost. "Množica primerov sankcioniranja izražanja mnenj novinark in novinarjev nakazuje, da se v precejšnjem deležu slovenske medijske produkcije in trga informacij oddaljujemo od demokratičnih načel obveščanja, ki so zapisana v ustavi in medijski zakonodaji. V več medijih, nacionalnega in lokalnega pomena, za uravnavanje novinarskih mnenj in stališč ne izbirajo sredstev in ignorirajo zaveze ustave in medijske zakonodaje.“ Ob tem stanovski organizaciji opozarjata, da je odgovornost novinarja do javnosti nad katerokoli drugo odgovornostjo, tudi nad odgovornostjo delodajalca in oblasti.

Ker je po mnenju društva in sindikata varovanje avtonomije medijskega informiranja v veliki meri odvisno od novinarjev in izdajateljev samih, oba podpirata prizadevanja za samostojno določanje medsebojnih pravil avtonomije, pravil za urejanje in razreševanje navzkrižnih interesov. Obenem sta pozvali k širšemu temeljnemu razmisleku o regulaciji varovanja javnega interesa, kjer je praksa že pokazala, da zakonodaja nezadostno opredeljuje izpolnjevanje uzakonjenih dolžnosti novinarjev, uredništev in izdajateljev.

Politika in gospodarstvo vplivata na medije

Vlado Miheljak s Fakultete za družbene vede je povedal, da so zadnji politični napadi na medije pri nas pokazali, da se je potrebno za svobodo medijev vedno znova boriti. Da boj za svobodo medijev ni nikoli končan, je mnenja tudi Matej Makarovič z iste fakultete. Meni pa, da sodi Slovenija med države z relativno svobodnimi mediji.

Svoboda medijev je zelo tesno povezana s stopnjo demokratičnosti, je poudaril Makarovič in dodal, da so tudi svetovni trendi pozitivni v smislu, da občutljivost za medijsko svobodo narašča. Problem svobode medijev po njegovem mnenju ni toliko v neposrednih pritiskih politike, gospodarstva in interesnih skupin, "temveč bolj v samem medijskem prostoru, kjer imajo medijski akterji večkrat sami premalo profesionalnega poguma za resnično svobodno in s političnimi predsodki neobremenjeno pisanje", je poudaril Makarovič.

Tako Miheljak kot Makarovič menita, da politika in gospodarstvo vsekakor vplivata na medije. Makarovič je pri tem še dodal, da glavni problem predstavlja odziv medijev na te pritiske. Tako je potrebno ugotoviti, ali "mediji znajo vzdrževati profesionalno avtonomijo ali pa se pustijo uporabiti kot orodje v obračunavanju med različnimi političnimi in drugimi skupinami". Situacija v Sloveniji pa je po Miheljakovem mnenju tudi pokazala, da novinarji niso uspeli nastopiti složno in se upreti pritiskom politike.

Makarovič je potrdil, da so bili pritiski vsekakor prisotni pod vsako dosedanjo oblastjo. Po njegovi oceni je bila pri uporabi neformalnih in zakulisnih kanalov pritiska veliko bolj učinkovita prejšnja vlada. Na to kaže tudi dejstvo, da so mediji do sedanje oblasti praviloma bolj kritični, kot so bili do prejšnje, je še dejal Makarovič.

Opozicija o pritiskih na medije

Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je stanje na področju svobode medijev v Sloveniji še naprej zelo ugodno. Majda Širca (NP) pa nasprotno meni, da se je stanje demokracije zaradi vse pogostejših, neposrednih in brutalnih posegov v avtonomijo novinarskega dela v Sloveniji občutno poslabšalo. Po oceni kulturnega ministrstva je mogoče na podlagi teh ugotovitev veljavno zakonodajo oceniti kot ugodno. Mehanizmi nadzora, ki tako stanje zagotavljajo, pa so vzpostavljeni in delujejo, še ugotavljajo na ministrstvu.

Tudi poslanec največje koalicijske stranke Branko Grims izpostavlja poročilo ameriškega State Departmenta, ki ugotavlja, da so v Sloveniji mediji povsem svobodni in pokrivajo celoten spekter različnih mnenj. "Med države s povsem svobodnimi mediji nas je ponovno uvrstila tudi nevladna organizacija Freedom House. Ta pozitivni premik v oceni State Departmenta se je zgodil prav v letu, ko sta bila uveljavljena na referendumu sprejeti zakon o RTV Slovenija in novela zakona o medijih," je poudaril poslanec SDS.

Ta sicer ocenjuje, da "tranzicijska levica še vedno vrednostno in kapitalsko obvladuje nekatere medije". Na čelo teh medijev po oceni Grimsa je začela postavljati "ljudi brez vsake primerne izobrazbe, ki so zaradi svoje neizobraženosti zlahka vodljivi in v praksi delujejo kot propagandisti levičarske politične opcije".

Po mnenju poslanke Širca pa številni primeri omejevanja avtonomije medijske svobode kažejo, "da se prostor javne besede in s tem svobode vse bolj oži". To pa se dogaja s posrednim lastništvom države v medijih, preko vpliva gospodarskih družb, s pomočjo vsiljene zakonodaje, preko neposrednih pritiskov in s šikaniranjem novinark in novinarjev, meni poslanka.

Kljub temu Širca verjame, da nosilci pritiska ne uspejo vedno doseči svojih ciljev. "A hkrati je dovolj in nevarno za demokracijo, če se nelagodje, strah, odvisnost in omejevanje izrazi v enem samem primeru," je zapisala in dodala, da je v Sloveniji takšnih primerov vsak dan več.

Slovenija se sicer na podlagi zadnjih raziskav, ki jih je izvedela vodilna mednarodne nevladne organizacije na področju svobode medijev Freedom House, na lestvici 195 držav uvršča na 39. do 45. mesto. Tako je uvrščena med države, ki imajo svobodne medije, med članicami Evropske unije pa si deli 17. do 20. mesto.

Nevladna organizacija v poročilu navaja, da je svoboda tiska v Sloveniji zagotovljena z ustavo in oblasti jo v praksi načeloma izvajajo, vendar pa so vse glasnejša tudi opozorila o pritiskih oblasti na medije in o vmešavanju v njihovo delo. Ob tem Freedom House izpostavlja novi zakon o RTV in ga označuje za "kontroverznega", ker skrbi za večji vpliv oblasti na delo in programske vsebine javne televizije in radia.

Svoboda medijev je tudi v Sloveniji v zadnjem času pogosta tema; med drugim je v javnosti odmeval predčasni odpoklic dveh Delovih dopisnikov. Na to se je med drugimi odzvala tudi Evropska zveza novinarjev, ki je zapisala, da predstavlja sankcioniranje novinarjev zaradi izraženega mnenja nedopusten poseg v ustavno in mednarodno zagotovljeno svobodo izražanja.

Tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je aprila izrazila zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki v nekaterih slovenskih medijih, ki po njenem prepričanju "lahko ogrozijo ustavno in zakonsko vlogo medijev in novinarjev". Opozorila je, da medijska svoboda ni le v interesu javnosti, pač pa tudi oblasti, ki si, če se tega zaveda, na tak način dolgoročno zagotavlja legitimnost in uspešnost.

Kot že omenjeno, je Generalna konferenca Unesca leta 1991 predlagala Generalni skupščini Združenih narodov, naj 3. maj razglasi za svetovni dan svobode tiska, kar je slednja storila leta 1993. Ne samo, da se spomnimo na pomen medijev, temveč tudi, da se spomnimo tistih, ki so pri zagotavljanju svobode tiska izgubili življenje. Po podatkih Mednarodnega inštituta za medije je bilo lani po svetu ubitih kar 100 novinarjev, kar je največ do sedaj.

Čedalje več novinarjev žrtev ugrabitev

Današnji svetovni dan svobode medijev so zaznamovali opomini na nerešen umor ruske kritične novinarke Ane Politkovske in ugrabitev novinarja BBC Alana Johnstona, ki je že skoraj dva meseca v rokah palestinskih ugrabiteljev. Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je ob tem opozorila, da je čedalje več novinarjev žrtev nasilja in ugrabitev.

"3. maj je dan, ko slavimo svobodo izražanja, vendar nimamo česa slaviti, če naši kolegi niso svobodni," je dejal generalni sekretar IFJ Aidan White.

Mednarodni inštitut za medije (IPI) je medtem opozoril na številne novinarje po svetu, ki jim je prepovedano opravljanje njihovega poklica, zaradi ustrahovanja pa so večkrat prisiljeni bežati ali se skrivati. IPI je zato vse države pozval, naj novinarjem omogočijo neovirano poročanje. Kdor ovira svobodo gibanja novinarjev, ovira tudi prost pretok informacij, so še poudarili na inštitutu.

Srbske televizijske in radijske postaje so ob svetovnem dnevu svobode medijev za nekaj časa počrnile televizijske zaslone in prekinile oddajanje ter s tem opozorile na čedalje pogostejše napade na lokalne novinarje ter na nesposobnost oblasti, da kaznujejo krivce.

Pred političnimi pritiski na medije in kršitvami novinarske etike pa so novinarji posvarili tudi na Hrvaškem. Vpliv oblasti na medije bi lahko Hrvaški škodoval pri približevanju Evropski uniji, so menili.