Predsedniški kandidati so odgovarjali na vprašanja o nekaterih družbenih temah: kaj so po njihovem mnenju razvojne prioritete Slovenije ter kako so te združljive z napovedanimi trendi varčevanja v zdravstvu, šolstvu in raziskovalni sferi. Odgovarjali so tudi na vprašanje, kakšno je po njihovi oceni stanje duha v Sloveniji ter kako ga obrniti v večji optimizem.
Borut Pahor, kandidat SD
Glede razvojnih prioritet je po njegovem mnenju treba nedvomno graditi na tistih področjih, kjer Slovenija ponuja največji potencial, to so turizem, lesna in kreativna industrija, vlaganja v razvoj obnovljivih virov energije ter nizkoogljične in okoljske tehnologije. Med ključne prioritete šteje tudi prehransko in energetsko samopreskrbo ter dokončanje nekaterih infrastrukturnih projektov in nadaljnjo krepitev informacijske družbe.
Ključ teh projektov so po njegovem tudi javne finance. Načrtovanje proračuna mora biti programsko usmerjeno, izdatke je treba načrtovati na osnovi učinkovitosti in trajnosti konkretnih projektov. Dodaja, da je treba olajšati pogoje za neposredne tuje investicije ter čim prej izvesti nujne reforme.
Uresničevanje razvojnih prioritet je po Pahorjevih besedah ključno ravno zato, da bomo lahko ustvarili več in bolje ter s tem ohranili visoko raven vseh dostopnih javnih storitev na področju zdravstva, sociale, izobraževanja, kulture itd. Tako bi znanstveno-raziskovalni sferi zagotovili ustrezne pogoje za delo, vključevanje v mednarodne znanstveno-raziskovalne mreže ter učinkovit prenos znanj, dognanj in dosežkov v prakso.
Pahor ob delu in druženju s številnimi ljudmi v preteklih mesecih ugotavlja, da so med ljudmi zametki optimizma. Vendar pa je zdaj zadnji čas, da sklenemo dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Krepitev pravne države in vere v pravičnost je zanj bistvenega pomena, saj bo okrepila zaupanje v enakost ter povrnila vsem nam potreben optimizem.
Danilo Türk, neodvisni kandidat
Po njegovem mnenju so razvojne prioritete Slovenije gospodarska rast, prenovljena socialna država in družbena solidarnost, razvoj inovativnosti in podjetništva, boljše zaposlitvene možnosti mladih in napredne okoljske politike. Te cilje moramo dosegati ob okrepljeni demokratični kulturi, opozarja Türk. "Prav naštete prioritete nas lahko rešijo iz krize," pa odgovarja na vprašanje, kako so združljive z napovedanimi trendi varčevanja v zdravstvu, šolstvu in raziskovalni sferi.
Glede stanja duha v Sloveniji opozarja, da moramo zavrniti ideologijo strahu in izrednih razmer, okrepiti moramo medsebojno zaupanje in delovati spodbujevalno, krepiti kulturo reševanja težav in ne njihovega poglabljanja. "Potrebujemo več samozavesti ter verjeti vase in v svoje sposobnosti, pri tem se velja spomniti na junaška poglavja slovenske zgodovine," poudarja.
Milan Zver, kandidat SDS in NSi
Razvojne prioritete Slovenije so po njegovem mnenju politična stabilnost, gospodarska učinkovitost in utrjena nacionalna identiteta. "Vsak dan opažamo rastočo krizo politike," pravi Zver. Da bi presegli trajni politični spopad in omogočili politično stabilnost in zmožnost dogovarjanja, je po njegovi oceni nujno treba dopolniti in spremeniti politični sistem z uvedbo večinskega volilnega sistema.
Izjemnega pomena je tudi gospodarska učinkovitost, pravi Zver, ki podpira reformno sposobnost vlade in ukrepe, ki jih podpirajo v mednarodnih organizacijah. "Pot, ki jo podpiram, je pot suverenosti; ne pot vbogajme, prošnje za pomoč in odvisnosti," še meni Zver, ki dodaja, da brez utrjene nacionalne identitete ni prihodnosti.
Glede združljivosti prioritet s trendi varčevanja pa je Zver spomnil na besede ekonomista Mateja Lahovnika o pravičnosti varčevanja. Deli njegovo mnenje, da je bolj pravično varčevanje kot pa nadaljevanje nečesa, kar povzroča nepravičnosti v družbi in vodi v katastrofo. Slovenija mora torej zmanjšati javno porabo in ne sme porabiti več, kot ustvari.
Ocenjuje, da smo zgodovinsko gledano kar uspešen narod, ki je večkrat dokazal, da ima izjemno moč preživetja. Po njegovi oceni je v Sloveniji le nekoliko preveč patologije na individualni in kolektivni ravni. Nižja politična kultura in posledično nezaupanje v demokracijo in njene institucije pa sta posledica slabe tranzicije in dejstva, da dejavniki politične socializacije niso dobro opravili svojega poslanstva. "To pa je raj za nedemokratične politične sile," še meni.
