Prvi primer so bile spolne zlorabe v prostorih AGRFT-ja. Dramska in filmska igralka Mia Skrbinac je v televizijskem intervjuju kot prva javna oseba v Sloveniji po začetku gibanja #JazTudi povedala, da naj bi jo med študijem kar dve leti spolno nadlegoval profesor Matjaž Tribušon. Ta je kasneje ostal brez službe. Še en odmeven primer iz akademske sfere se je zgodil po več prijavah spolnega izživljanja nad študentkami; brez službe je ostal tudi profesor s filozofske fakultete Igor Pribac.
"Po naših ocenah se v določenem času zagotovo razkrije vsaj 60 odstotkov, če ne kar tri četrtine dejanj spolnega nasilja, vendar pa nimajo nikakršnega epiloga v smislu pregona dejanja," pojasnjuje Mitja Svete, predsednik združenja Za moč. Na leto sicer prejmejo okrog 300 prijav, pravi Svete, a v veliki večini primerov se na koncu ne zgodi popolnoma nič. "To sito pregona kaznivih dejanj na področju spolnega nasilja je zelo gosto, se pravi, le majhen delež preide skozi to sito do pravnomočne obsodbe," še dodaja Svete.
Še en odmeven primer je bila afera Farmacevtka – domnevna zahteva po spolnih odnosih v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskih lekarnah. V prisluhe kriminalistov ujeti župan Zoran Janković je vse očitke zanikal, prisluhi pa so, ker je tožilka zamudila zakonski rok, namesto v dokazno gradivo romali na uničenje. Na vprašanje novinarke, ali ima tožilstvo po izključitvi prisluhov sploh še kakšne druge dokaze, ki bi ga bremenile, je Jankovićev odvetnik odgovoril z "Nima".
In prav nezmožnost dokazovanja takšnih dejanj je pogosto razlog, da storilci ostanejo nekaznovani, pravi Svete: "Največkrat se žrtve v temu primeru umikajo v drugo zaposlitev, na drugo delovno mesto in tako dalje." Kot nam je zaupala včeraj, je enako storila tudi nekdanja občinska uslužbenka, ki spolnega nadlegovanja obtožuje šefa grosupeljske občinske uprave, dejanja pa zaradi pomanjkanja dokazov ni prijavila Policiji.
