Klopi lahko prenašajo različne bolezni, pri nas najpogosteje lymsko boreliozo, sledi klopni meningoencefalitis, redkejša bolezen pa je humana granulocitna anaplazmoza. Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze v Evropi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) letno zabeležijo od 3000 do 7000 primerov lymske borelioze ter v povprečju 110 primerov klopnega meningoencefalitisa. Največja pojavnost le-tega je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji.
Cepivo proti lymski boreliozi ne obstaja, bolezen se zdravi z antibiotiki. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu pa je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta.
Najbolj pomembna je preventiva, s katero se zaščitimo pred klopi in preprečimo okužbe, opozarja zdravnica družinske medicine Branislava Čilić. "Spremljajmo epidemiološko situacijo in se izogibajmo kritičnim območjem. Nosimo dolga oblačila, po možnosti bele barve, na kateri so klopi najbolje vidni. Za zaščito kože uporabljajmo repelente, vsakič po vrnitvi iz gozda oziroma narave pa si preglejmo celo telo, še posebej podrobno telesne gube in lasišče. Poleg tega pa je na voljo cepivo, ki nas ščiti pred klopnim meningoencefalitisom," je pojasnila za Net.hr.
Če na koži vendarle najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. "Klopa je pomembno odstraniti v 24 urah po ugrizu, ko je verjetnost okužbe najmanjša. Ne stiskajte ga, ne mažite ga s kremami, oljem, petrolejem, lakom za nohte ali podobnimi sredstvi, temveč ga s pinceto ali prsti nežno primite za trup čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlecite. Nato spremljajte spremembe na koži. Na mestu ugriza bo pordela, obisk zdravnika pa v tem primeru ni potreben. Je pa to potrebno, če se rdečina širi v obroču okoli ugriza in se pojavijo simptomi, kot so visoka vročina, slabost in bruhanje, občutljivost na svetlobo in glavobol."
"Po prihodu iz narave dobro preglejte celotno telo. Če najdete klopa, vam ni treba hiteti na urgenco, poskusite ga sami odstraniti s pinceto v nasprotni smeri urinega kazalca. Če v koži ostanejo noge, te niso več nevarne, saj je klop z ugrizom že naredil svoje. Če se pojavi lymska borelioza in rdečica traja več dni, se morate posvetovati z zdravnikom, da ugotovi, ali je potreben antibiotik," pa je dodala zdravnica Tanja Pekez.
Nizka precepljenost kljub veliki možnosti za vbod okuženega klopa
Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka. Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev, navajajo na NIJZ.
Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki, nato pa so za vzdrževanje zaščite potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na pet let. Po 60. letu starosti se priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.
Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.