Kot opozarjajo na NIJZ, se moramo zavedati, da so povzročitelji bolezni očem nevidni in da se lahko okužimo ob stiku z navidez čistimi predmeti in zdravimi ljudmi. Nekatere bolezni se lahko prenesejo z glodavcev na človeka, zaradi vdiha mikroorganizmov, ki se nahajajo v iztrebkih glodavcev, prav tako lahko pride do okužbe zaradi zaužitja onesnažene hrane ali vode.
Pred vstopom v poplavljen prostor: kaj morate vedeti?
Pred vstopom v prostor vedno zagotovimo, da smo varni pred električnim udarom in zastrupitvijo s plinom. Pri čiščenju prostorov je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato v delo ne vključujemo oseb, ki so dovzetnejše za okužbe (otroke, starejše, nosečnice, kronične bolnike). Čim manj naj se zadržujejo v takšnih prostorih. NIJZ priporoča uporabo osebne varovalne opreme (rokavice, zaščitna halja, gumijasti škornji) in dosledno umivanje ter razkuževanje rok.
Pri tem opozarjajo, da stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami nudita ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Prostore, ki so bili poplavljeni in zaprti več dni, obravnavamo, kot da so onesnaženi s plesnimi. Pri delu v takih prostorih uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno obrazno masko FFP3, gumijaste rokavice, zaščitna očala).
Čiščenje prostorov in predmetov
Kot svetujejo na NIJZ, prostore najprej prezračimo. Nato iz njih odstranimo opremo in predmete ter jih očistimo, operemo s čisto vodo in čistili. Z vodno cevjo očistimo tla in stene s čisto vodo. Potem pa moramo tla, stene in predmete, ki smo jih odstranili iz prostorov, temeljito razkužiti. Pri tem uporabimo ustrezno razkužilo, kot svetujejo na NIJZ, so to npr. klorovi preparati. Pomembno je, da čistila in razkužila pripravimo in uporabimo po navodilih proizvajalca. Očiščene in razkužene prostore prezračimo, ogrejemo in posušimo. Šele ko so prostori, police in oprema čisti in suhi, lahko v prostore zložimo živila.
Kako ravnati z živili?
Če so ta nepoplavljena, jih umaknemo iz potencialno ogroženih prostorov. Polagamo jih na ustrezne podlage v suhih, temnih in zračnih prostorih, ločeno od kemikalij, goriva. Omogočimo zračenje okrog živil, vrečke zlagamo križem.
Če imamo poplavljena živila, lahko uporabimo vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo jo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki so prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, pravijo na NIJZ, a je treba očistiti zunanjost embalaže, pri tem pa je treba paziti, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Uporabimo lahko tudi živila, shranjena v hladilnikih in zamrzovalnikih, če ti niso bili poplavljeni in če ni prišlo do daljšega izpada električne energije.
Obvezno pa zavržemo živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo. Živila, ki vsebujejo tujke, plesniva živila, pločevinaste konzerve, ki so kakor koli poškodovane, živila v poškodovani stekleni embalaži. Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju. Velja namreč, da kemičnih snovi, kot so naftni derivati, ne moremo sprati iz živil. Razlito in razsuto hrano pometemo in nemudoma odstranimo, da ne privablja glodavcev in mrčesa.
Potrebno je upoštevati tudi ukrep prekuhavanja pitne vodne
Pomembnost prekuhavanja pitne vode je na današnji tiskovni konferenci vlade izpostavila tudi predstojnica centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat. Kot je poudarila, je za prebivalce ključno, da stalno spremljajo opozorila in informacije upravljavcev oskrbnih sistemov glede pitne vode ter upoštevajo ukrep prekuhavanja pitne vode, kadar je ta v veljavi.
Pitje mikrobiološko onesnažene neprekuhane vode namreč povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti, ki so jim še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, otroci, nosečnice in pa starejši, je izpostavila.
Ko je v veljavi ukrep prekuhavanja vode, je dodala, pa je treba najprej pogledati tudi, ali je voda motna. "Če je voda motna, moramo najprej izvesti usedanje ali pa jo prefiltrirati preko papirja ali prelikane krpe in scediti v posodo, kjer naj burno vre vsaj minuto, zaradi večje varnosti tri minute. Vodo ohladimo in najbolje, da jo shranimo kar v posodi, v kateri se je izvedlo prekuhavanje. Taka voda je uporabna 24 ur, v izjemnih okoliščinah tudi do 48 ur, če je hranjena na hladnem," je strnila Pirnatova.
S prekuhano vodo si je treba umivati tudi zobe in izvajati nego malih otrok in dojenčkov. Vsa voda, ki jo uporabljamo za pripravo hrane za male dojenčke in otroke, mora namreč biti prekuhana. Če prekuhavanja ni mogoče izvesti, je treba uporabljati ustekleničeno vodo, je poudarila.
Pirnatova je opozorila tudi na tveganja, povezana z živili, ki so bila izpostavljena poplavni vodi in so onesnažena tako z mikroorganizmi kot s kemijskimi snovmi. Ob tem ne smemo pozabiti "na trdne delce, drobce, kamenčke, pesek, steklo, zato je potrebno živila, ki so bila v stiku s poplavno vodo, striktno zavreči," je izpostavila.
Izjema so živila v embalaži, ki ni bila poškodovana, recimo pločevinke ali steklo. Takšno embalažo je mogoče oprati, ne pa tudi, če bi bila izpostavljena naftnim derivatom. "Pomembno je tudi, da živila, ki jih ne bomo uporabljati, ne pustimo kar nekje ležati, ker so odličen vir prehrane za glodavce," je izpostavila.
Mikrobiološka tveganja so tudi pri čiščenju s poplavno vodo onesnaženih površin, zato je pomembno, da se čiščenja lotijo zdrave osebe brez zdravstvenih tveganj in da se ob tem primerno zaščitijo, na primer z zaščitnim plaščem ter gumenimi rokavicami in škornji, je še dodala Pirnat.
V notranjih prostorih, ki so bili dolgo časa zaprti in je bila v njih poplavna voda, pa se lahko razvije tudi plesen, zato Pirnat ob čiščenju teh prostorov svetuje uporabo zaščitne maske tipa FFP3 in zaščitnih očal. "To je izredno pomembno, ker se na ta način zaščitijo pred vnosom morebitnih spor v zraku," je strnila Pirnatova.
