Te dni so droži pač popularne, ker so ljudje pokupili vse zaloge kvasa. Ampak peka z drožmi ni tako simpl. Predvsem tu ni bližnjic. In ni fora v sestavinah, temveč v postopku.
Če piše, da morata biti moka in voda lepo pregneteni in potem počivati štiri ure, potem tako pač je. Če piše štirje potegi in prepogibi, potem so to štirje potegi in prepogibi. Lahko sicer vse izpustite in namesto puhastega kruha spečete trdo, sploščeno opeko. Utež. Hladno orožje.
Začela sem na lastno pest in sama poskusila vzgojiti droži. Razen tega, da so smrdele kot kuga, se niso premaknile niti za milimeter. Nobenih mehurčkov, kaj šele mehurjev, ki bi jih napihovale kvasovke. Ena navadna smrdeča malta.
Potem sem se projekta lotila, kot se je projekta peke kruha pač treba. Odprla knjigo Drožomaniija in jo prebrala, da sem sploh dojela filozofijo droži.
"Ko moki dodamo vodo, sprožimo spontano fermentacijo (vrenje), saj aktiviramo v njej prisotne encime, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke. Bakterije in encimi začnejo razgrajevati sestavljene sladkorje v enostavne. Z njimi se hranijo divje kvasovke, ki nato proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, ta pa se ujame v glutensko mrežo in zaradi njega vzhaja testo." (Drožomanija, Anita Šumer) Kar logično, kajne?
Šla sem na tečaj k Aniti in potem še k Poloni Klančnik, da sta pokazali klasično peko in vse tiste babičine potege, ki se jih od babic nismo naučile. In tega mi je najbolj žal. Da si nisem zapisala vseh babičinih receptov in nisem ždela z njo v kuhinji in se naučila speči potice, kot jo je znala samo ona. Zdaj je prepozno.
Lahko pa ustvarim svoje recepte in imam svoje finte, ki jih delim z drugimi. Ampak vso znanje o peki z drožmi, je od Anite, Polone in neskončnih ur v kuhinji. Kolikokrat sem jokala, ko se mi je kruh zažgal. Ko ni vzhajal. Ko je preveč vzhajal.
Se sekirala, kak bo hlebec kruha, ki sem ga nesla prijatelju za darilo. Bo notri en sam poc ali bo čudovito puhast? Uboge sodelavke so si dolgo lomile zobe na suhih štrucah in miže lagale, da je super. Danes pa že komaj čakajo, kdaj bom prinesla dišečo čokoladno babko.
Pri meni doma vsak vikend zgleda, kot da dilamo drogo. Vse je belo, od predpasnika se kar kadi in sosedje so me dolgo gledali z dvignjeno obrvjo. A odkar jim za zajtrk nosim še topel kruh in pecivo, sem postala spoštovana članica blokovske skupnosti. Samo kolo še začnem pospravljati v kolesarnico, pa bom postala vzorna soseda.
S peko kruha na bom obogatela. Ker kruh se podarja. Droži takisto. Je pa res, da moram prekleto telovaditi, da se mi ne nabira na riti. Zato so sosedje zmeraj dobrodošli, da pojejo vse tiste kalorije, ki bi jih sicer vase zbasala sama.
Ker rada kuham in še raje dobro jem, z veseljem opravljam delo PR-ovke, ki na POP TV pokriva tudi kuharske oddaje. Rada klepetam s žiranti in sodniki, iz njih vlečem kuharske skrivnosti. Rada se družim s tekmovalci in vedno znova me je sram, ker ne znam recepta za testenine na pamet.
Spremljajte naše kuharske oddaje na POP TV, zagotovo boste dobili uporabne ideje za pestre jedilnike v karanteni. Mali šef Slovenije je na POP TV vsako nedeljo ob 18.00. MasterChef Slovenije prihaja že ta četrtek in bo na POP TV vsak četrtek in petek ob 20.00.
Moja babica nikoli ni rada kuhala, a vendar je celo življenje pripravljala kosila za celo družino. Uboga reva je imela celo to smolo, da so jo dali v kuharsko šolo in je morala v hotelu celo leto pražiti čebulo za golaž. Ne spomnim se, da bi ga kadarkoli doma skuhala. Po moje se ji je zameril za zmeraj.
Najbrž tudi jaz nisem nek kuharski talent, imam pa veselje. Kot ga imajo vsi naši tekmovalci v naših kuharskih šovih. Kar je pa največ vredno. Danes mi vse te neštete ure peke pridejo prav, ker se mi vsaj ni treba ukvarjati s tem, kjer bom v času korone dobila kruh. Imam pa en drug problem. Mogoče kdo ve, kako se doma skuha gin in kako se pripravi domač tonic?
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.