Kdo je glavni krivec za vsakodnevne kilometrske kolone na naših cestah?

Tudi vi pogosto stojite v gneči na cesti, v kolonah avtomobilov? Zapore cest, gradbišča, zgoščen promet zaradi prevelikega števila avtomobilov in tovornjakov, prometne konice ... posebej pereče v večjih mestih, denimo na vpadnicah v Ljubljano in iz nje ...

Šli smo na pot ... na običajno ponedeljkovo jutro iz Grosupljega do Ljubljane, z enim od več tisoč ljudi, ki se od tam vozijo na delo v Ljubljano vsak dan. Primož Šteh pravi, da takšnih kolon, kot so zadnji dve leti, ne pomni; pa čeprav se v Ljubljano vozi že desetletje. Včasih je zastoj dolg osem kilometrov, včasih zastojev ni. "Nobene logike ni, enkrat je zastoj vsak dan, potem drugič ga ves teden ni," pravi Primož. Ko ni gneče, do Ljubljane potrebuje 20 minut, ta dan je potoval skoraj eno uro.

Isto relacijo smo naredili tudi brez avtomobila: Grosuplje - parkirali smo na (plačljivem) parkirišču, potem na vlak, ki je vozil do Ljubljane 26 minut, in nato kombinacija avtobusa in pešačenja do službe: na koncu - dobra ura potovanja. Največ dnevnih migrantov prihaja na delo v Ljubljano iz Domžal, Kranja in Kamnika, sledijo Grosupeljčani ...

Na vlaku smo spremljali tudi Petro Juvančič, ki se vsak dan vozi v Ljubljano iz Domžal - v  službo in iz službe gre z vlakom. Izkušnja je bila, blago rečena, zanimiva in pestra. Prav v neudobnosti, počasnosti in netočnosti javnih prevoznih sredstev se skriva del odgovora, zakaj se mnogi Slovenci še vedno zelo veliko vozijo z osebnimi avtomobili; tudi tam, kjer obstaja javni prevoz.

Ekipa 24UR Inšpektor se je o gneči, kolonah ... pogovarjala s strokovnjaki, preverjala je razmere na cestah, bila v nadzorni sobi, v kateri v primeru gneče zapirajo predore, pa na Dunaju, ki velja za zgled urejanja prometne politike. Za Inšpektor je govoril tudi dunajski profesor, ki je zaslužen za to, da je Dunaj, ki se je pred desetletji podobno kot danes Ljubljana spopadal s prometnimi zamaški, uspešno rešil ta problem.

"Rešitev je v kombinaciji mnogih ukrepov", razlaga prof. dr. Hermann Knoflacher. Res je sicer, da mesti nista primerljivi po številu prebivalcev, poleg tega ima Dunaj podzemno železnico, a so principi reševanja problema lahko povsod zelo podobni. Prometna gneča je sicer problem tudi drugod po Evropi, ki se duši v pločevini. In prav zato velja posnemati nauke iz mest, kjer so ta problem uspešno rešili. "Dajte prednost avtobusom, avtomobili naj čakajo," je prvi nasvet dunajskega profesorja. "Sveta ne vidimo več kot ljudje, ampak vidimo svet tako, kot ga vidi naš avto. In tako iz glav strokovnjakov in politikov prihajajo rešitve za avtomobile, namesto za ljudi. Dokler tega ne sprevidimo, smo v pasti," razlaga dr. Knoflacher.