Slovenija

Kako se pripravimo na poplave?

Ljubljana, 25. 09. 2010 17.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Poplave, četudi napovedane, velikokrat presenetijo ljudi. Vendar pa se je nanje mogoče pripraviti vsaj toliko, da preprečimo najhujše. Kaj je pomembno, ko nam grozi povodenj in kaj potem ko nas ta že prizadane?

Po poplavah na Barju - 5
Po poplavah na Barju - 5 FOTO: Aljoša Kravanja

Poplave so marsikoga presenetile in ujele nepripravljenega. Kako pa se nanje najbolje pripravimo in kaj je potrebno storiti, če je napovedana povodenj? O tem smo se pogovarjali z vodjo sektorja za operativne zadeve na Upravi za zaščito RS Darkom Butom.

“Prvo, kar lahko naredimo, je to, da si hišo zgradimo na območju, kjer se voda ne razliva,” je na pol v šali začel But. V vsakem primeru, je nadaljeval vodja operative, pa je nujno imeti pripravljenih nekaj stvari. “Pripraviti si je treba zalogo hrane, najbolje konzervirane, in zalogo pitne vode, najbolje ustekleničene. Ob zadnjih poplavah se je na primer tudi v Ljubljani izkazalo, da mnogi niso imeli nič od tega, pomoč pa tudi ne more priti do vseh takoj,” je opozoril But. “Pomembno je poslušati radio, v kolikor še ni prišlo do izpada električne energije. Tudi sicer pa priporočamo, da imajo ljudje radio z baterijami in baterijsko svetilko.”

Na terenu je izredno veliko gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki opazujejo in spremljajo trenutne razmere. Darko But

Pred poplavami pa je potrebno tudi zaščititi svoje premoženje. “Vozilo premaknemo na višje ležeče območje, v stanovanju pa vrednejše stvari odnesemo iz kleti ali pritličja v višje nadstropje, če je to le mogoče,” svetuje But.

“Ko pa že pride do poplav, je zagotovo najpomembnejše, da ljudje tesno sodelujejo z gasilci in reševalci ter da pokažejo veliko mero strpnosti in potrpežljivosti,” je še izpostavil vodja operativcev. Poplave namreč zajamejo veliko območje, je izpostavil, gasilcev in reševalcev pa nikoli ni toliko na razpolago, da bi lahko prišli do vseh prizadetih takoj. Pomembno je tudi obvestiti Center za obveščanje na 112, da ti dopolnjujejo svojo evidenco. “Zaradi popisovanja škode in izplačevanja odškodnin pa je seveda potrebno tudi fotografirati svojo poškodovano hišo oziroma stanovanje in premoženje,” je še dodal But. “Prav tako je dobro, da si zapišemo, do kod je segala voda. To ni pomembno le zaradi popisovanja škode, ampak tudi zaradi izdelovanja poplavnih kart, ki jih pripravljamo v sodelovanju z občinami in Agencijo RS za okolje.”

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
26. 09. 2010 14.59
Naprej: Ljudje se najprej vedejo in obnašajo v naprotju z zdravo pametjo, potem pa bi radi nevem kakšno pomoč, in za povrh stokajo in tožijo, če je prepozna, oz. pozna. Mnogi ne dojamejo, da v življenju naj sledi lekcija, potem ostalo, naprimer ustrezna pomoč. Morali biti, glede na svoje vedenje in vložek, srečni da sploh dobijo. Ironija je da veliko zadev, predvsem na osebni ravni ostaja spregledanih, sicer za večino res niso pomembne, pa vseeno, počasi postaja malo čudno, kako se vse zaokrožuje na največji vzročni imenovalec smrti neke množice ljudi, denimo 10.504 žrtve nekega potresa, ali denimo 207 povodnji, pa je to tudi res, v resnici seveda ni, tako kot ljudje lažje živijo s izkrivljenimi dejstvi, tudi glede zaokroženega vzroka smrti množice ljudi. Že če bi že neko majhno množico ljudi raziskali, bi ugotovili, da so resnična dejstva skoraj pri vsakem drugačna. Vidni vzrok ni nujno pravi vzrok, je večinoma sekundarni vzrok. Za mnoge je pač tako lažje, kot družbo, in dejstvo je, da je nekatere zločine, v ta okvir mogoče lahko skriti.
Ramzess
26. 09. 2010 14.58
Nekateri zelo težko ali sploh ne kapne, da je po toči žal zvoniti prepozno, tolažbe in lajšanje vesti v tem kontekstu oz. na nek tak način, je nekoristno. Podobno kot kazanja s prstom kdo je kriv, le nase ne, v bistvu je krivda navseh, za vse se dajo najti razlogi. Neverjetno kaj vse počno ljudje, da krivdo pokazali drugje, ali si olajšali vest. Nedavno sekm gledaj par oddaj po pričevanjih preživelih, in neverjetno je kako pogost je ta pojav, ti. metanja v oči, denimo, na nekem otoku ljudje doživijo lažje potresne sunke, malo pokomentirajo, a ne jemljejo resno, nek francoz, ki majo za nekakšnega vaškega norčka, jih zaman skuša opozoriti, ne upoštevajo, ignorirajo opozorila, tudi umik vode, kasneje, na obali, itd., ko zvečer, zagledajo velik cal, ki se vali proti, nekateri končno že ukrepajo, drugi še kar ostajo nejeverni, v vsakem primeru pa je prepozno, cunami napravi kar ima napraviti. Ko vse mimo, ljudje poskrbijo, za kar pač imajo, in lahko, obenem stokajo nad nesrečo, in takrat in še danes, si lajšajo vest, češ nepredvidljive stvari se pač lahko zgodijo, oz. te doletijo, ipd., ne oziraje se dejstva, ki so zakrivili tudi sami, ignoranca, nejevera, nevednost ipd., na koncu pa si slabo vest, ki se brez dvoma morajo zavedati, lajšajo z lažmi in nesmisli, ipd. To je le en primer, dokumentarci po drugi strani ne skoparijo z napakami ljudi, katerih posledice se pokažejo kasneje, ni vsega kriva narava, kje pa. Takih primerov je veliko, in izgovorov ljudi, kasneje, po teh, tudi, od nepredvidljivosti, do tega da ni bilo znamenj, itd. Narava vedno prej opozarja, žal ljudje, četudi v splošnem opozorila poznajo, kar se kasneje pogosto izkaže, a jih ignorirajo, ne upoštevajo, potem pa točijo nad posledicami, in celo navalu prizadetosti počno nepremišljene, za naše pojme primitivne stvari, kot je denimo skupinsko preklinjanje oceana domačinov v azijski deželah, po cunamiju leta 2004, ne vem kaj so turisti mislili, ko so opazovali to čudno početje domačinov, toda ocean sam po sebi ni kriv, za usodo ljudi, ki bi se dejansko morali ozreti vase in tam poiskati vzrok. Ker ljudje sredi betonskih velemest težko vidijo in prepoznajo opozorila narave, imajo ljudje zunaj mest več možnosti za preživetje, poleg tega, da se ljudje v mestih nimajo praktično kam umakniti, ni varnih mest, ne glede toliko na vrsto katastrofe, še manj pa vedo o podzemlju svoji mest, na čem stojijo ipd. Tudi ljudi zunaj mest omejuje znanje, vendar prej opazijo nepravilnosti, in prej ukrepajo. Zakaj med domorodci, kjerkoli po svetu, ni žrtev, ker poznajo in prepoznajo znake prihajajoče katastrofe, ne pa kot v aziji, kjer so bile ribe, ki so ostale na suhem, pomembnejše od življenj otrok, saj je njihovo nespametno početje opazovalo veliko odraslih, ki so kasneje, tisti, ki so preživeli, potem stokali nad usodo otrok. Ččlovek danes več ne ve kaj naj bi si mislil. Ljudje se danespreveč zanašajo na pristojne, na oblasti, ki ima po drugi strani lastne interese, zakaj kaj stori in česa in njene sisteme obveščanja, sami pa za lastno varnost in preživetje, in varnost in preživetje bližnjih svojcev, ne neradijo skoraj ali nič. Še več.ljudi, ki jih skušajo opozoriti, jim dati možnost in čas, da se ustrezno pripravijo, pa šikanirajo, obsojajo in zapirajo, podobno kot nedavno v Italiji, pa je človek imel prav, kaj se je kasneje zgodilo z njim, ni znano. Ljudje bi radi preveč natančne imaginarne podatke o nekem prohodnjem naravnem dogodku, ne da bi imeli na umu, da gre za naravni dogodek, z množico variabel, ki vplivajo nanj, in če tega (po njihovem ozkem in nevednosti polnem prepričanju) ni so ljudje v navalu, ko se čutijo prizadete, prevarane, obsojajo in počnejo stvari, katerih posledic se ne zavedajo. S takimi dejanji kažejo zgolj svojo nevednost, itd., kar je v svetu na splošno velik problem. Ljudje se najprej vedejo in obnašajo v naprotju z zdravo pametjo, potem pa bi radi nevem ka
Adolph
26. 09. 2010 11.37
Kaksno klobasanje, nekaj takega slisim zelo redko . . . . .
alterego
25. 09. 2010 23.28
ne gradimo na poplavnem območju?
Jožajoža
25. 09. 2010 20.06
koga bo pa še jutri zanimalo, kako visoko je voda zalila vašo hišo.???????
Acipi
25. 09. 2010 19.11
Glavno da je not ena (kratka) izjava Darkota Buta, da si s svinčnikom zarišeš končno gladino vode in da stvar fotografiraš ... Dobra taktika ;)
bemtisunac
25. 09. 2010 18.11
kupimo si rokavčke in molimo boga da vode ne bo več kot do kolen...kaki članek...ccc