Dnevnik Mirka Zamernika
Ponedeljek, 15.3.04
Za današnji dan nisem planiral preveč hudih obveznosti, ker sem računal na utrujenost od dolge poti, ki se je zaključila prejšnji dan.
Malce pred osmo uro se je pri meni doma oglasila prijazna ekipa POP TV. Po nekaj uvodnih besedah smo se odpravili v 9 km oddaljene Luče, kjer je moja poslanska pisarna. Spotoma sem peljal hčerko Majo v šolo.
Po prijetnem klepetu s Katarino me je župan na kratko seznanil z glavnimi poudarki strategije razvoja turizma v občini Luče.
Za tem so se pri meni oglasili lastniki zemljišč, na katerih stojijo RTV pretvorniki in me prosili za mojo pomoč, saj jih RTV SLO ignorira že od lanskega junija, ko so se pričeli dogovarjati za primerno odškodnino.
Malce zaradi slabe vesti, ker me skoraj cel prejšnji teden ni bilo nič doma, sem popoldan posvetil družini. Na hribčku ob hiši smo žena Stanka, hči Maja, sin Benjamin in jaz uživali na smučeh in se učili klinasto ter osnovno vijuganje.
Zvečer pa sem izračunal in izpolnil cca 10 dohodninskih napovedi, za sorodnike in sosede.
Pred spanjem smo se skupaj zahvalili za lep dan, ki sem ga uspel preživeti brez zapravljenega tolarja, saj sem kosil doma ( roko na srce; jedli smo to kar je ostalo od prejšnjega dne)
Torek, 16.3.04
Ob 10.00 seja poslanske skupine, priprave na marčevsko sejo. Pred tem odgovori na številna navadna in elektronska pisma, ki so se nabrala v parih dneh odsotnosti. Stvari, ki tarejo preproste ljudi. (Nekdo se pritožuje nad zakonodajo, ki zapostavlja očete, ki so ločeni od družini, drugega tare ignoranca župana, tretji želi moje mnenje v zvezi z vstopom v EU…)
Ob 13.30 nas vodja poslanske skupine povabi na narezek in kozarček ob rojstnem dnevu. (spet sem zastonj jedel)
Ob 14.00 odbor za kmetijstvo – spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.
Ob 16.00 javna predstavitev mnenj ob sprejemanju strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Sedaj pa pišem dnevnik za dva dni in ob tem razmišljam o dogodku, ki se mi je pripetil danes. Poklical me je znanec in povedal, kako mu je bilo težko, ker je imel obljubljeno plačilo v okviru plačilnega roka, ki se je iztekel danes. Kljub obljubi plačila ni bilo. Poklical je direktorja firme in ga prosil, če lahko nakažejo ta denar, ker je on dolžan naprej in da zaradi tega ponoči ne spi. Direktor mu je obljubil pomoč ob tem pa dodal, da če je to edini razlog zaradi katerega ponoči ne spi, je lahko vesel. Znancu ni bilo jasno kaj je s tem mislil. Direktor mu je pojasnil, da ima danes rojstni dan, ki si ga bo za vedno zapomnil, saj je danes prvič peljal svojega najstniškega sina na kemoterapijo, ker ima raka….
Sreda 17.3.
8.00 poskušam dobiti generalnega direktorja policije, saj se ne morem znebiti občutka, da se zadeva »Petek« zopet ustavlja. Zopet bo potrebna spodbuda. Ker je na službeni poti me pokličejo šele ob dvanajstih in se dogovorimo za sestanek prihodnji teden.
Pošljem dve poslanski vprašanji na ministrstvo za okolje in prostor. Prva pobuda za to je prišla iz Nazarij v zvezi s prekomernim hrupom in onesnaževanjem. Druga pa iz Črne na Koroškem v zvezi z ekološko rento.
Očitno je gledanost oddaje Preverjeno precejšnja, saj dobim veliko klicev na to temo.
Ob telefonih, prebiranju gradiva za marčevsko sejo, čas neskončno hitro mine tako, da zamudim kosilo v parlamentarni »menzi«. No če sem že zamudil kosilo za 700 sit, potem bom pa še nekaj časa na postu, saj mi ne bo škodilo.
Pozno popoldan se odpravim proti domu čez Kamnik, Črnivec in preko Kranjskega Raka domov. Jezim se na prometno ministrstvo, ki bo za en sam kilometer protiprašne zaščite porabilo 60 mio sit. Pa še to vlečejo čez dve leti. Luknje so pa katastrofalne.
Doma me čaka okusno kosilo in tako pozabim na post.
Saldo zapravljanja je še vedno 0.
Četrtek 18.3
Danes se pričenja peti modul izobraževanja NLP – nevro lingvističnega programiranja. Ta modul bo trajal do sobote. Tema današnjega dne je timsko delo. Pred tem sem moral k frizerju, saj ga že dva meseca nisem obiskal. Zapravim 1900 sit. Za kosilo hočemo s sošolci na pico, pa je edina picerija na Preboldu zaprta, kot bi vedeli, da sem bonus izpolnil že zjutraj. Pojem sendvič za 200 sit.
Po seminarju grem na sestanek z uglednim direktorjem s preko 40 zaposlenimi, ki je pred kratkim doživel družinsko tragedijo. Kljub temu dogodku človek govori umirjeno in argumentirano. Pove mi veliko podrobnosti o razpaseni korupciji, kako je tožilec dobil rdeč BMW za 200.000 sit, kako je uradnik za 10 kupljenih avtomobilov zahteval enajstega še za sebe…
Mudi se mi že, saj je ob 18.00 sestanek OO SDS v Lučah – priprave za okroglo mizo z Mihom Brejcem in Janezom Janšo.
Torkova trenja še kar odmevajo. Zelo velika večina pozdravlja mojo in Bogdanovo potezo. Najdejo pa se tudi taki, ki pravijo, da to delava za lastno promocijo. Na to nič ne rečem samo spomnim se na stavek, ki ga je izrekla mati Tereza: »Če boš delal dobro bodo to pripisali tvoji sebičnosti – nič ne de. Delaj dobro naprej. Na današnjem izobraževanju pa sem izvedel še eno misel: »You can not have them all, even Jesus lost one of twelve. (Frank Farally)
Pišem dnevnik in opazujem šest letnega sina pri igri. Ko bi se znal tudi jaz tako 100% posvetiti vsakemu opravilu. Tako pa imam včasih občutek, da se »cefram« na deset strani naenkrat.
Pon. 15.3.04
Za današnji dan nisem planiral preveč hudih obveznosti, ker sem računal na utrujenost od dolge poti, ki se je zaključila prejšnji dan.
Malce pred osmo uro se je pri meni doma oglasila prijazna ekipa POP TV. Po nekaj uvodnih besedah smo se odpravili v 9 km oddaljene Luče, kjer je moja poslanska pisarna. Spotoma sem peljal hčerko Majo v šolo.
Po prijetnem klepetu s Katarino me je župan na kratko seznanil z glavnimi poudarki strategije razvoja turizma v občini Luče.
Za tem so se pri meni oglasili lastniki zemljišč, na katerih stojijo RTV pretvorniki in me prosili za mojo pomoč, saj jih RTV SLO ignorira že od lanskega junija, ko so se pričeli dogovarjati za primerno odškodnino.
Malce zaradi slabe vesti, ker me skoraj cel prejšnji teden ni bilo nič doma, sem popoldan posvetil družini. Na hribčku ob hiši smo žena Stanka, hči Maja, sin Benjamin in jaz uživali na smučeh in se učili klinasto ter osnovno vijuganje.
Zvečer pa sem izračunal in izpolnil cca 10 dohodninskih napovedi, za sorodnike in sosede.
Pred spanjem smo se skupaj zahvalili za lep dan, ki sem ga uspel preživeti brez zapravljenega tolarja, saj sem kosil doma ( roko na srce; jedli smo to kar je ostalo od prejšnjega dne)
Tor. 16.3.04
Ob 10.00 seja poslanske skupine, priprave na marčevsko sejo. Pred tem odgovori na številna navadna in elektronska pisma, ki so se nabrala v parih dneh odsotnosti. Stvari, ki tarejo preproste ljudi. (Nekdo se pritožuje nad zakonodajo, ki zapostavlja očete, ki so ločeni od družine, drugega tare ignoranca župana, tretji želi moje mnenje v zvezi z vstopom v EU…)
Ob 13.30 nas vodja poslanske skupine povabi na narezek in kozarček ob rojstnem dnevu. (spet sem zastonj jedel)
Ob 14.00 odbor za kmetijstvo – spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.
Ob 16.00 javna predstavitev mnenj ob sprejemanju strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Sedaj pa pišem dnevnik za dva dni in ob tem razmišljam o dogodku, ki se mi je pripetil danes. Poklical me je znanec in povedal, kako mu je bilo težko, ker je imel obljubljeno plačilo v okviru plačilnega roka, ki se je iztekel danes. Kljub obljubi plačila ni bilo. Poklical je direktorja firme in ga prosil, če lahko nakažejo ta denar, ker je on dolžan naprej in da zaradi tega ponoči ne spi. Direktor mu je obljubil pomoč ob tem pa dodal, da če je to edini razlog zaradi katerega ponoči ne spi je lahko vesel. Znancu ni bilo jasno kaj je s tem mislil. Direktor mu je pojasnil, da ima danes rojstni dan, ki si ga bo za vedno zapomnil, saj je danes prvič peljal svojega najstniškega sina na kemoterapijo, ker ima raka….
Sreda 17.3.
8.00 poskušam dobiti generalnega direktorja policije, saj se ne morem znebiti občutka, da se zadeva »Petek« zopet ustavlja. Zopet bo potrebna spodbuda. Ker je na službeni poti me pokličejo šele ob dvanajstih in se dogovorimo za sestanek prihodnji teden.
Pošljem dve poslanski vprašanji na ministrstvo za okolje in prostor. Prva pobuda za to je prišla iz Nazarij v zvezi s prekomernim hrupom in onesnaževanjem. Druga pa iz Črne na Koroškem v zvezi z ekološko rento.
Očitno je gledanost oddaje Preverjeno precejšnja, saj dobim veliko klicev na to temo.
Ob telefonih, prebiranju gradiva za marčevsko sejo, čas neskončno hitro mine tako, da zamudim kosilo v parlamentarni »menzi«. No če sem že zamudil kosilo za 700 sit, potem bom pa še nekaj časa na postu, saj mi ne bo škodilo.
Pozno popoldan se odpravim proti domu čez Kamnik, Črnivec in preko Kranjskega Raka domov. Jezim se na prometno ministrstvo, ki bo za en sam kilometer protiprašne zaščite porabilo 60 mio sit. Pa še to vlečejo čez dve leti. Luknje so pa katastrofalne.
Doma me čaka okusno kosilo in tako pozabim na post.
Saldo zapravljanja je še vedno 0.
Četrtek 18.3
Danes se pričenja peti modul izobraževanja NLP – nevro lingvističnega programiranja. Ta modul bo trajal do sobote. Tema današnjega dne je timsko delo. Pred tem sem moral k frizerju, saj ga že dva meseca nisem obiskal. Zapravim 1900 sit. Za kosilo hočemo s sošolci na pico, pa je edina picerija na Preboldu zaprta, kot bi vedeli, da sem bonus izpolnil že zjutraj. Pojem sendvič za 200 sit.
Po seminarju grem na sestanek z uglednim direktorjem s preko 40 zaposlenimi, ki je pred kratkim doživel družinsko tragedijo. Kljub temu dogodku človek govori umirjeno in argumentirano. Pove mi veliko podrobnosti o razpaseni korupciji, kako je tožilec dobil rdeč BMW za 200.000 sit, kako je uradnik za 10 kupljenih avtomobilov zahteval enajstega še za sebe…
Mudi se mi že, saj je ob 18.00 sestanek OO SDS v Lučah – priprave za okroglo mizo z Mihom Brejcem in Janezom Janšo.
Torkova trenja še kar odmevajo. Zelo velika večina pozdravlja mojo in Bogdanovo potezo. Najdejo pa se tudi taki, ki pravijo, da to delava za lastno promocijo. Na to nič ne rečem samo spomnim se na stavek, ki ga je izrekla mati Tereza: »Če boš delal dobro bodo to pripisali tvoji sebičnosti – nič ne de. Delaj dobro naprej. Na današnjem izobraževanju pa sem izvedel še eno misel: »You can not have them all, even Jesus lost one of twelve. (Frank Farally)
Pišem dnevnik in opazujem šest letnega sina pri igri. Ko bi se znal tudi jaz tako 100% posvetiti vsakemu opravilu. Tako pa imam včasih občutek, da se »cefram« na deset strani naenkrat.
Petek 19.3.
Veselim se že srečanja s kolegi na usposabljanju za mojstra poslovne komunikacije. Tema, ki jo obravnavamo je kot naročena. Ukvarjamo se s stavki, ki nam in našim sogovornikom pomagajo razširiti pogled na omejujoča prepričanja. Ena od skupin je razmišljala o zelo pogostem prepričanju: »Denar kvari ljudi« Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in tudi sedanjosti, se je to prepričanje močno utrdilo pri veliko ljudeh.
Z drugačnim pogledom in razmišljanjem so ustvarjali podobe, ki pomagajo preseči to prepričanje.
ne gre za denar, ampak za odnos do njega
če bi to držalo bi vsak tolar pokvaril človeka
to bi pomenilo, da vsako imetje kvari ljudi
denar ne kvari ljudi, ampak pokaže, kateri ljudje so pokvarjeni
denar ne kvari, temveč pomaga pri razvoju človekove kreativnosti
imam prijatelja Mirka, ki ima denar in je dobrotnik
Tako smo »obdelovali« še nekaj podobnih prepričanj; tega ne zmorem, brez zvez ne prideš nikamor, premalo sem izobražen, premlad sem, prestar sem…..
Pri vsakem od teh sem prišel do zelo zanimivih zaključkov.
Ko smo šli med odmorom na kosilo smo se pogovarjali tudi o moji »delavski« plači.
Miha mi je kupil pico, Klara pijačo, Marjan pa mi je dal svojo knjigo: Znano in neznano o Remšniku.
Vabil na kosila in večerje pa imam itak za celo leto..
Nekdo v skupini je rekel: »Kar seješ to žanješ« Če želiš v prihodnosti drugačno žetev, začni danes sejati drugačno seme…
Sobota 20.3.
Tedenski obračun izkazuje: 1900 sit frizer, 200 sit sendvič ostalo hrano so »častili« drugi. Kar spodbudno, toda…. V avtu ni več bencina. Grem na črpalko in….groza, račun znaša skoraj 7000 sit. Če lahko dnevno porabim 1200 sit bi lahko v enem tednu porabil 7200.
Definicija norosti je: »Delaj stvari na enak način in pričakuj drugačne rezultate« Ker nisem nor bo treba spremeniti pristop. Ali zmanjšati stroške ali pa drugje zaslužiti razliko.
V življenju vse prevečkrat ponavljamo ene in iste reči dan za dnem, pričakujemo pa drugačne rezultate.
Razlika med uspešnimi in neuspešnimi ljudmi je v tem, da prvi večino časa razmišljajo o rešitvah in o tem kar si želijo, neuspešni pa večino časa razmišljajo o problemih in o tem česa ne želijo.
Imamo pa svobodno voljo, da se lahko svobodno odločimo o čem bomo večino časa razmišljali.
Mogoče tako stališče komu ne bo všeč. Nič za to. Se je pač tako odločil. Mimogrede si lahko prebere še stavek Franka Farally-ja , ki sem ga zapisal v četrtek. Ali pa dodam še novega:« Lahko bi bil všeč mnogim, če se ne bi tako trudil, da bi bil všeč vsem.«
Nedelja 21.3.
Kako lepo se je prebujati ob nedeljah, ko veš, da boš lahko čas posvetil sebi in svojim dragim. Dan pričnem z branjem knjige Jima Stovalla: Največji dar. Toplo priporočam. Ko jo preberem do konca berem Mergejevo Anastazijo: Prostranstvo ljubezni. Tudi zelo lepo. Ko se prebudi Benjamin vstanemo in gremo po živ-žavu v cerkev. Prilika o izgubljenem sinu. Tudi zelo poučno, če želiš slišati sporočilo.
Po dolgem času grem z mlajšima otrokoma Majo in Benjaminom k »mojemu« drevesu nekaj sto metrov od doma. Prej to ni bilo možno, ker je bilo še preveč snega. Sedim na tleh naslonjen na najljubše drevo, poslušam žuborenje potoka pod mano in opazujem otroka pri igri. Božanski občutki.
Žena pripravi kosilo, ki je posledica »Jožefovanja.«
Zvečer odpeljem starejšo hčer Lidijo na avtobus v Luče, ker odhaja v internat v Celje. Stiske, ki jih doživlja v prvem letniku gimnazije so hude. Popoldne si je zavrtela kaseto valete. Na tej prireditvi je bila uradna napovedovalka. Pri tem je bila vsaj toliko dobra kot Miša Molk. Ko je na posnetku pri slikah iz prvega razreda povedala, da so jih v prvi razred osnovne šole spremljali starši in da v prvem letniku ne bo tako, ni mogla več zadržati solz. Tudi jaz ne. Prijel sem jo za roko, jo močno stisnil in si močno želel, da bi lahko storil še kaj več zanjo. Pomislim na besede ravnatelja, ki pravi kako je na različnih naslovih opozarjal, da to kar počnejo z otroci ni prav. Zahtevajo od njih ogromne količine podatkov, ki jih pozabijo po dveh mesecih, ko zaključijo maturo. Potem pa ga kličejo kolegi s fakultet in mu govorijo, da od njega prihajajo sami bedaki.
Pred dejstvom, da pri tako mladih ljudeh tako stresne situacije povzročajo nepopravljivo škodo, tudi samomore, odgovorni tiščijo glavo v pesek in se delajo, da tega ni. V ljudeh moramo iskati najboljše. Nisem še srečal mladega človeka, ki ne bi imel čudovitih enkratnih sposobnosti. S točkovanji, vcepljanjem strahu, z avtoritarnim pristopom pa te sposobnosti zatremo. Kako bi v mladih lahko iskali najboljše in spodbujali njihove sposobnosti je opisano tudi v knjigi, ki sem jo omenil na začetku.
Ponedeljek 22.3
Danes bi moral v Ljubljano, ker se je pričela seja DZ. Na sporedu so bila samo poslanska vprašanja, ker sem jih poslal pisno na sejo nisem šel. V večji štajerski firmi (ne upam je navesti, ker jih nisem vprašal za dovoljenje) sem imel predavanje o veščinah javnega nastopanja, prevzemanju lastne odgovornosti, omejujočih prepričanjih.... Skratka zelo sem užival in se na nek način vrnil za 15 let nazaj, ko sem bil na približno takem delovnem mestu, kot cca. 45 slušateljev. Po odzivih sodeč je bilo zanimivo tudi za udeležence predavanja. Kadrovski direktor je med predavanjem odšel ven. Mislil sem, da mu ni bilo všeč. Vendar se je hitro vrnil in povedal, da je medtem, ko ga ni bilo že »prodal« eno mojo idejo.
Kadar delam nekaj kar mi je v čisto veselje (tako predavanje to je) niti ne pomislim na hrano. Tako sedaj verjamem, da resnično obstajajo ljudje, ki živijo od prane.
Vseeno greva s prijateljem okrog petih na pozno, lahko kosilo. Plača seveda on.
Ko pridem domov sta otroka nenavadno razigrana. Večkrat sem že opazil, da sta taka takrat, ko sem tudi jaz nabit z energijo. Meni sicer ta energija začne plahneti otroka pa sta še vedno, kot navita.
Zadovoljni se odpravimo spat. Pred tem še obvezna telovadba in zahvala za lepe stvari, ki smo jih doživeli čez dan.
Torek 23.3.
Danes zjutraj me je pozdravil novo zapadli sneg. Bilo ga je le za vzorec, zato sem se pogumno odpravil preko Kranjskega Raka. Vendar se je višina snežne odeje vidno višala z vsakim prevoženim metrom. Po približno dveh kilometrih vožnje ga je bilo že toliko, da sem ga pričel »orati«. Nekaj časa je še šlo, potem pa tudi 4 wd in zimske gume ne pomagajo več. Moram obrniti ( z veliko težavo) in iti po daljši poti. Pri vračanju srečam stroj, ki pluži. Raje malo počakam in poskusim ponovno. Šlo je.
Zaradi jutranje avanture pridem pozno. Ni časa za običajne stvari; telefoni, pošta, maili…
Na mizi me čaka pregled tiska. Pozornost mi pritegne članek: »Minimalec za določen čas« izpod peresa gospe Romane Dobnikar Šeruga. Pravi, da je takšna medijsko podprta akcija, še zlasti v volilnem letu, vredna vse kritike.
Najbrž bo moje stališče marsikoga presenetilo. Strinjam se s to navedbo. Če človek nekaj da, ima to vrednost, če je to dano iz srca, zaradi dajanja samega. Prilika o vdovi in njenih dveh novčičih. Eno od mojih zlatih pravil je: 10% prihodkov daj v svoje izobraževanje, 5% pa v dobrodelne namene. Tega pravila se držim že dolgo. Pa tega nisem nikoli obešal na veliki zvon. Praviloma ljudje, ki so bili deležni tega denarja sploh niso vedeli od kod dotacija izvira. Ni pa denar edino kar lahko daš iz srca. Včasih je več kot denar vredna tolažilna beseda, nasmeh, ali pa prijazno dejanje, ki sicer nič ne stane. (s tem namenom sem s skupino prijateljev organiziral prireditev »Dan ljubezni« v domu starostnikov v Gornjem Gradu in v Črnečah.)
Popolno presenečenje (kar se je verjetno videlo tudi na posnetku) je bilo, ko mi je Katarina pomolila mikrofon pred usta in me vprašala, če sem pripravljen preživeti z 78-imi jurji razliko pa dati v dobrodelne namene. Rekel sem si:«Zakaj pa ne, si boš pač izračunal koliko časa potem ne boš dajal 5% mesečno.«
Zakaj sedaj to sploh pišem? Lahko bi uporabil tudi misel mati Tereze, ki sem jo napisal v četrtek. Mogoče bo pa Bogdanov in moj zgled potegnil za sabo še koga od poslanskih kolegov, ministrov 30.000 državnih uradnikov, sodnikov, tožilcev in ostalih, ki so pripeti na državne jasli. Če akcija ne bi bila javna, bi bila možnost, da se to zgodi še manjša.
Danes sem pojedel samo parlamentarno kosilo za 700 sit. Sok mi je plačal kolega Rupar. Bil je zadovoljen, ker je Franc Pukšič postavil poslansko vprašanje v zvezi s kaseto, ki je bila pred osmimi leti predana organom pregona. To je posnetek pogovora kjer ga nekdo nagovarja, da bi za podporo vladi leta 1996 dobil pol milijona takratnih DEM. Tega ni sprejel organi pregona pa so zadevo pomedli pod preprogo.
Dnevnik Bogdana Baroviča
Ponedeljek, 15.3.2004
06.30 Sam na Občini-prvi-pred mano je nemogoč dan
Prvi od neštetih sestankov: 100 let bo 31. marca dopolnil Trboveljčan, ki mu je ob častitljivem jubileju potebno pokloniti čast: vsi bi bili radi zraven ; Pa smo se dogovorili –tudi operativno
Do 09.30 več kot 20 telefonskih klicev- milijon ljudi, milijon težav-
Čaka me redna oddaja na Radiu Trbovlje- poslanska pisarna –izpeljal sem jo – ena ura je ušla- razmišljal sem o vsem , kar me čaka .
Hvala bogu- prišli so popovci – kako rad sem si vzel dve uri časa za pogovor, , kako rad sem pokazal naše Trbovlje
Pop TV je odšel- ostal sem do večera na Občini s podžupanom Metodom Kurentom- milijon težav z greznicami, podjetji, obrtno cono. Sestanek z Rudnikom, reševanje notranjih težav prezasedene občinske uprave –
Ne gre več- možgani ne delajo,; zavem se , da imam vendarle tudi dom- a v Videoteko ne grem, čeprav bi še kako rad videl kakšen nov film – živim življenje skormnega delavca: Ne grem!!!
Aha: Poraba- preveč- smel bi porabiti 1.200 Sit poraba je presegla dovoljene možnosti za več kot 150 odstotkov
Torek. 16.3.2004
05.45 –Moram na Občino, čeprav moram tudi v DZ na sejo Odbora za finance; S podžupanm si skupšava razdeliti delo- veliko » front« je odprtih, a počasi se daleč pride, veva oba, žal tega ne vedo drugi
Sestanek, drugi, tretji, četrti, 17 telefonov……bežim v Ljubljano in zamujam, kršim CCP in usklajujem delo v DZ na seji odbora kar po GSM
Končno potešim lakoto v državnozborni restavraciji- od gladu me je že bolela glava, saj ne pomnim, kdaj sem nazadnje jedel…..
Ne zdržim- ko pridem iz LJ grem v Videoteko in vzamem film – Al Pacino….
Že spet- prekoračil dovoljeno porabo: cigareti, DVD disk in kosilo….ne gre v okvir 1.200 Sit
Ob 18.30 doma , padem na kavč in me sredi informativnih TV oddaj » zmanjka«
Sreda, 17.3.2004
0635: grem na kavo v svojo » bazo« pa če se svet podre- zmanjkalo mi je tudi cigaret- potrebujem družbo, tolažbo, razmislek pred napornim delovnikom.
Časa za DZ danes ni! Imam številne pomembne pogovore z ljudmi iz notranje občinske uprave, investitorji, dogovore o pomembni odločitvah za prihodnost Trbovelj, - štejem telefone- v treh dneh do konca srede jih je bilo 79 – klicev!!!
Od 13 ure dalje imam » psihiatrično delavnico«- psihologovo pisarno, tako namreč imenujem ure, ki so na razpolago trboveljčanom, ki s svojimi težavami ob sredah popoldne prihajajo k županu: poslušam, pomagam takoj ali si želim pomagati- privoščil sem si par hrenovk in kruh za zajtrk, malico, kosilo, očitno tudi večerjo
Sestankujem v OO SNS Trbovlje in pridem domov ob 23.00 – Vsega mi je zares dovolj- pa že spet več kot 2.000 Sit stroškov, pa še dihati nisem imel časa, kaj šele, da bi si privošđčil karkoli razen celodnevnega hrenovkinega obroka in cigaret – pomislim: Pa saj bo celo šlo, saj sploh nimam časa za » finančne odhodke« !!! Aja : Vmes so bili številni sestanki z vsemi, ki menijo , da je občina dolžna zanje poskrbeti – očitno jih je veliko, ki imajo o pomoči občine popolnoma napačne predstave: pa še cel dan sem grenko jezen na dokumentarec na TV SLO o izbrisnih, ki je zame najbolj cenena plačana predvolilna pocukrana in nemarna zgodba propadajoče vladajoče opcije v Republiki Sloveniji!!! SRAMOTA !!!! Pritožuje se človek, ki naj bi živel v Sloveniji 40 let , pa ne zna besede Slovensko: fuj, kakšna sramota za nacionalko in za vse, ki so sodelovali pri tem dokumentarcu.
PETEK, 19.3.2004
K vragu še vse skupaj. Ne grem direktno na šiht na občino, čeprav vem, da me čaka štala: grem na kavo k Bojanu; tam je Franci iz SOP-a in Nono- kot vsako jutro- pa bomo rekli kakšno o rokometu, košarki in še o čem….Kavo časti Franci, z nasmeškom: naj jaz, ker moraš preživeti s 70 jurji: ti bom ja pomagal!!! Pa sem vrnu rundo!!!
Na občini: med vrati se pogovarjamo; kdo , kaj , kdaj, kako in predvsem Kaj: Tud ena stvar ni čisto čista, kot bi morala biti- povsod je kakšen ne moremo, ne vemo, treba je …..
Kako dovolj mi je vsega: Trije stojijo pred sobo- hoč.ejo do mene: nimam denarja, da bi plačal stanovanje, nimam službe, rad bi , da pomagate to in ono….Telefoni zvonijo, čez minuto pozabim, kar sem hotel in bi moral storiti… Zmešalo se mi bo:
V Ljubljano: odprtje sejma počitnic; kup vabil, med njimi Turistično društvo Dobovec- vezano na Kum inRCL Center za razvoj Litija: ne samo, da moram spoštovati vabilo- hočem ga!!!
Ni mi žal: srečam Staneta Kavčiča, s katerim sva sodelovala- odprla in začela športno sceno na Pop TV- gospoda Rožiča, s katerim se nama poti prepletajo vrsto let… srečam milijon znank in znancev, novih obrazov in na napšem Posavsko zasavskem štantu je veselo noro….
Vstopnico sem kupil: 700 Sit in plačal park plac: ne vem točno, kolk- pa cigareti in …ups, danes sem prekoračil dovoljeni znesek kar močno – hudirja, a ni bolje, da bi ostal v pisarni???
Domov pridem mal čez osmo- dovolj kmalu glede na to , da bom jutri že ob sedmih spet na občini, kjer sploh ne vem več, kje je kaj: po tednu dni vidim mlajšega sina Domna , ki se je vrnil iz Ljubljane; starejši Jure pa je že v Portorožu na predavanjih, kjer nadaljuje študij na magisteriju. Ups, še mal sem se prekršu: Juretu sem za Portorož porinu v žep tri jurje, ženi pa sem dožan še tri za popravilo auspuha na avtu.. pa še v Videoteko sem zavil- že spet!! Če seštejem; adijo deset jurjev !! Hudimana, ne gre ravno po pravilih….
SOBOTA, 20.3.2004
Pišem v naprej_ ob pol sedmih vstanem in se počutim, kot bi me povozil valjar: Ta svoje mi pove žena: upravičeno, saj sploh ne vem, kaj se dogaja doma in zapostavljam družino – V meni sta hudič in svetnik: kdo pa je kriv , da je tako, kot je: sam!! Spomnim se : žBog te včasih kaznuje tako, da ti izpolni željo: imam, kar sem hotel: A popustil ne bom. Sem trmast, sem lev in vzdržal bom, pa če…
Včeraj popoldne je imel podžupan, prijatelj Metod pomemben sestanek z bodočimi razvojniki gospodarstva v Trbovljah. Vseh mojih sto in še nekaj spisov in map in vso mojo zmedo je preložil iz velike mize na manjšo: tolk kupov je, da mi je slabo in samo gledam, kaj naj????Kopičijo se računi – zasebno- kopičijo se pošte in naloge: Čisto zares; če bi res živel s sedemdesetimi tisočaki, bi se mi že zmešalo: pa tudi tako, kot je, se mi res lahko ???
Upam, da bom vspostavil vsaj delno nekaj reda ! Potem grem domov, da se malo uredim in spravim k sebi: popoldne imam še s podžupanom na občini uskladitveni pogovor, ker nama že rahlo kapljajo naloge čez rob, nato pride pome občinski šofer in greva na Jesenice- pobrateno občino, ki danes praznuje občinski praznik: in doma bom jutri – najbrž, saj Jeseniške proslave občinskega praznika slovijo po bogatem – hkrati pa tudi do 4 ure dolgem programu…
In
NEDELJA, 21.3.2004
Kot vsako nedeljo, če sem doma, greva z mamo na pokopališče – na očetov grob: nato bom skuhal kosilo, kar tako rad počnem- čče bo le mali( Domen ) še doma in se bo vrnil v LJ popoldne…. Kupil bom motovilec in rukolo, mlado čebulo in spacal nekaj » okusnega« - upam- popoldne pa se bom valjal v svojem kotu v dnevni sobi- pogrešal bom skoke, smučarijo, komaj čakam , da se začne Svetovno prvenstvo v motociklizmu- naj sem noro nor. In potem : Ljubljana, seja državnega zbora in moje divjanje v tednu od 22-29. marca iz Trbovelj v LJ in nazaj in spet nazaj in naprej in : ne bom tuhtal v naprej, brez veze- kar bo pa bo!!! A drži, kar mi je upravičeno očitala »naša«- moja žena: pomisli vendarle, da imaš dva sinova in spomni se, da živita in imata težave, kot vsi- tvoje( moje) težave niso edine in edini izgovor za razdajanje v prazno in – že spet upravičeno – kdo pa bo tebe poznal in se razdajal zate, ko boš mogoče na cesti???? V rit vse skupaj, pravim , v rit še denar in vse ostalo: Je pa res, da sem jezen in nevoščljiv, ko se vozim iz ene službe v drugo in na cesti srečujem številne avotomobile , na katerih strehi so smuči , v avtu pa veseli in od spomladanskega sonca porjaveli obrazi?! Le zakaj si tega ne privoščim – sebi in predvsem svojim??? Boli- verjetno enako bili tiste, ki si tega enako ne morejo privoščit, kljub temu , da mogoče imajo tisto, česar sam nimam: ČAS ; ure, minute- Bo že, pravim in zaprem miselno zaveso- jutri bo nov dan.
Ponedeljek, 22.3.04
skuhaqm si kavo, tečem v avto - sestanek ob osmih pri direktorju steklarne, kamor je nekdo za ime občine poslal idejni načrt, o katerem ne vem nič in bi kmalu sprožil " diplomatski spor" med občino Trbovlje in Steklarno.Vse smo uredili...
Občina; Država daje pristojnost določanja ploač direkektrojem javnih zavodov iz svojih rok lokalnim skupnostim in hoče rezultate čez noč: ne gre in tako jim bom tudi povedal- naju se spomnijo svojega polževanja....
Kamorkoli se obrnem nered in mape- kaj rešiti- karkoli primem v roke in preverim, vse je le na pol- znorim in zahtevam sestanek, ker tako ne gre-
želodec me boli, zmanjkaklo mi je cigatret, zamujam v Ljubljano, avtro je brez bencina: petrol in divjanje na sejo DZ RS: pa sem bil ob 11 jurjev kot bni mighnil - zapravil sem osem dnevno dovoljeno vsoto!!! Vprašanje postavim ministru za finance- že mal z jezlo, saj sem se dokopal do podatkov, da ministri in visoki vladni uslužbenci prejemajo poleg zelo dobrih plač še honorarje v takšni višini, da se ti od nje zavrti kot Kreslinu.... v javnem sektorju je so zapravili za 21 tisoč plač denarja v 11 mesecih: pa mi odgovori minister, da to nič ni narobe, ker je v skladu z zakonom.- Pa prav....
Dopmov se privlečem ob pol devetih, po 14 urah; počutim se kot drek- kot bi bil drogiran...Spat, spat, lačen, žejen, spat.....
Torek, 23.3.04
Kuham kavo, oblačim sse, čistim čevlje in šibam v LJ- ob devetih imam odbor za notranjo..Neumnost, ker se DZ ukvarja s prostorsko umestitvijo džamije v Ljubljani- le zakaj???
Ni mev sejni dvorani deve uri- od 10 do 12: sem pri direktorju Interservisa , kjer skušamo najti skupni jezik pri odprodaji teh. servisa,
ki ga opravlja Interservis v Trbovljah- delam za občino- nato tečem v Hypo banko in plačam nekaj položnic: Adijo , več kot 40 jurjev--haloo? Kaj pa
razpoložljivih 70 za cel mesec??? norop- jem skoraj nič- pravzaprav nič, samo doma- zanalašč, da bom videl, kako gre...Na kavi še nisem bil- pa me vabjo , sodelavcki parlamentarci - z opazkami seveda- če mi lahko kupijo kavo, ker sem " kao veliki ferajer, da se grem reveža?" Pa naj....
Na kosilo bom šel- še sreča, da stane 700 sit- malo , adobro.... In bom zaprt v parlametu do osmih, ko naj bi imeli odločanja- pomeni najmanj do devetih in potem v avto in spet 65 km nazaj v Trbovlje.
Četrtek, petek, 25 in 26.marec- mogoče tud sreda, pa kaj vem, kateri dan je in kje sem in kaj delam...
Trbovlje- občina- Rk-država-Ukrep 1 in 2 zasavski zakon- odkupi zemljišč za nove proizvodnje-pregovori, pogovori, iskanja, usklajevanja....
Klici: takšni in drugačni, težave, težave....
Reši, bodi v Trbovljah, ukvarjaj se z ....
Bodi v LJ v DZ - tam sem včasih res rad- številne pomembne vsebine,
zadolženosti, nosilec točk, razpravljalec- sinova klčeta: mogoče bi bilo dobro če,- še kako sta vljudna to ta starga,
ki se sploh ne spomni, da ma še kak dom... še žal mi bo: pravzaprav mi je že, ker si ne znam ustvariti realnih meja in dati sebi tudi nekaj svojega....
Že spet izbrisani, politične igrice, prepucavanja in izkoriščanja naivnih Slovencev- jebi ga- če smo pa vsi skup naivni .....pišem in sem na občini-
predčasno, vsaj dve uri , sem ušel iz DZ- hvala bogu, da je bil petek v DZ vsebinsko-razen izbrisanih in SNS tiskovne konference- miren- pišem to
poročilo, napisati mram govor za jutrišnjo, sobotno obletnico Društva invalidov Trbovlje , nato grem na sestanek Gasilske zveze Trbovlje, katere poveljnik sem po županski funkciji- Sobota- dopoldne občina, urejanje zamujenenega ali zamujanega, bolje, popoldne slavnost ob 30 letnici Ivanlidov, nato pa : nedelj!!! Pogrešam Domna, ki pride in zbeži v Ljubljano in je nemirna duša; Jure, ki ob vikendih študira magisterij v Portorožu......
Nedelja: Mama in jaz k očetu na grob in popoldan - mogoče moj dan ? Denar v teh dneh- okol 2 jurja na dan- ne morem in ne upam več- mogoče je kaj več , a ne veliko- govorim za osebno porabo- računi so in bodo morali biti plačani- pa sem " po Slakovo" že visoko nad oblaki--- ne, ne s 70 ali 80 juri ob poštenem življenju- kje pa!!!!