Kako se lahko sami lotimo razkuževanja stavb?

Za dezinfekcijo površin je v Sloveniji registriranih veliko biocidnih proizvodov, vendar vsi niti niso primerni za takšno uporabo niti ne učinkujejo proti virusom. Urad za kemikalije in NIJZ zato pred nakupom tovrstnih proizvodov potrošnikom priporočata, naj preverijo namen oz. učinek teh sredstev na etiketi ali v navodilih za uporabo.

Za splošno uporabo so za dezinfekcijo površin primerni proizvodi, ki vsebujejo več kot 70 odstotkov etanola ali natrijev hipoklorit (denimo varekina in arekina). Alkoholni proizvodi so zaradi velikih potreb za osebno dezinfekcijo namenjeni predvsem za zdravstvene in druge javne ustanove, njihova uporaba za dezinfekcijo večnamenskih stavb pa trenutno ni niti primerna niti mogoča, so poudarili pristojni.

Urad za kemikalije je sicer že predlagal sprostitev pogojev za promet in uporabo etanola za proizvodnjo razkužil, trenutno pa je v postopku registracije tudi že nekaj proizvodov na osnovi etanola, ki bodo namenjeni le dezinfekciji površin.

Z vidika učinkovitosti in stroškov je za namene uredbe po navedbah pristojnih najprimernejši natrijev hipoklorit oz. njegova komercialna proizvoda varekina in arekina. Niti sam koncentrat niti razredčena delovna raztopina nista nevarni kemikaliji, zato delo z njima ne zahteva posebne usposobljenosti in zaščitne opreme. Za ustrezno zaščito zadoščajo rokavice za zaščito rok in maska, pri razredčenju pa zaščita oči. V primeru, da se odločimo za nanos raztopine v obliki razpršila, je treba nositi tudi zaščito za oči.

Etažni lastniki lahko sami izvedejo dezinfekcijo

"Nobenega razloga in potrebe ni, da bi se za to delo najemali posebni specializirani zunanji izvajalci. Priprava in izvedba razkuževanja sta dovolj enostavni, da ju lahko z ustrezno organizacijo in sodelovanjem opravijo etažni lastniki sami ali pa njihovi pogodbeni čistilni servisi. Strošek razkužila je minimalen in ga je dovolj tudi za široko uporabo," so poudarili.

"Cene za zunanje izvajalce so različne, od 30 do 80 centov/dan po stanovanju za normalno dvakrat dnevno čiščenje dvigal, kljuk, ograj na skupnih delih. Zunanji izvajalci imajo v svoje cene vključena čistila, razkužila in zaščitno opremo," je pojasnila Mateja Vukovič Terškan, vodja upravljanja v Tabor upravljanje in vzdrževanje. Tudi številne njihove stranke so se odločile razkuževanje opravljati same. 

Delovno raztopino iz varekine se pripravi tako, da se en deciliter proizvoda razredči v petih litrih vode, pri drugih proizvodih pa se je treba ravnati po tabeli NIJZ, dostopni na spletnih straneh inštituta. Pristojni ob tem opozarjajo, da je treba s sredstvom ravnati po navodilih proizvajalca, v nobenem primeru pa se ga ne sme mešati s čistili in detergenti, saj lahko pri tem nastajajo drugi nevarni produkti.

Za učinkovito dezinfekcijo je treba raztopino po nanosu pustiti, da se posuši. Priporočljivo je, da se površino najprej očisti z navadnimi čistili, s čimer se doseže boljši dezinfekcijski učinek v krajšem času in z nižjimi koncentracijami.

Za namen odloka je ključna dezinfekcija najbolj izpostavljenih površin, ki se jih stanovalci najpogosteje dotikajo, predvsem kljuk, stikal, dvigal in zunanjih domofonov. Ograje v notranjih stopniščih je smiselno dezinficirati predvsem na zgornji oz. oprijemalni letvi, vsi, ki v stavbi živijo, pa naj se jih čim manj dotikajo.

Odlok se ne nanaša na dezinfekcijo površin, ki pripadajo individualni etažni lastnini, kot so zvonci in kljuke vhodnih vrat stanovanj. Te morajo razkuževati lastniki sami. Prav tako ni treba posebej razkuževati sten ali tal. Slednja je treba le temeljito - po možnosti tudi pogosteje - očistiti z običajnimi čistili. Prav tako ni treba razkuževati vgrajenih električnih napeljav.

Soda bikarbona, kis in različni alternativni pripravki niso primerni

Hlapi razkužila imajo značilen vonj, vendar pa v koncentracijah, ki se bodo pojavljale ob predpisanih postopkih, ne predstavljajo tveganja ob upoštevanju navodil za zaščito, zagotavljajo pristojni. Kljub temu je treba v skupnih prostorih zagotoviti čim boljše prezračevanje. S tem se namreč ne odstranjuje le hlapov razkužila, temveč tudi potencialne viruse, ki bi lahko bili razpršeni v zraku.

Pristojni posebej opozarjajo, da za razkuževanje nikakor niso primerni izdelki, kot sta soda bikarbona in kis ali različni alternativni pripravki.

Mestna občina Ljubljana je stanovalce danes medtem pozvala k solidarnosti in medsebojni pomoči pri razkuževanju. Priporoča jim, naj razkuževanje organizirajo sami, za preprečevanje okužb pa poskrbijo tudi tako, da dvigala uporabljajo le v nujnih primerih.