Redki so zakoni, ki dvignejo toliko prahu, kot ga je obvezno evidentiranje delovnega časa. Koalicija ga je sprejela soglasno, ko je završalo, pa so bili kritični celo šef in člani vlade.
"Kako zmanjšati birokracijo, ki tudi duši gospodarstvo? Pa vam bom dal primer registriranja delovnega časa, ki je ena od točk, ki definitivno potrebuje izboljšave," je novembra 2023 dejal Robert Golob.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa: "Zakon gre v življenje in se vidi, da ne funkcionira in ga je pač treba spremeniti."
Po dobrem letu od sprejetja zakona so na mizi prve spremembe, ki so jih potrdili tako sindikati, delodajalci kot minister za delo.
"Seveda se vse določbe zakonske uporabljajo po pameti, to bi mogoče jaz kot svoj komentar dal," je v petek dejal minister za delo Luka Mesec.
Prvič, beleženje prihoda in odhoda na delovno mesto ostaja obvezno, le da so poleg funkcionarjev in visokošolskih učiteljev po novem izvzeti še vodilni kadri.
Drugič, malice oziroma odmora ni več treba beležiti.
In tretjič, namesto vsakodnevnega beleženja nadur oziroma prerazporejenega delovnega časa bodo delodajalci o presežkih poročali enkrat mesečno.
"Mi pravimo takole: če lahko obrtnik zapiše uro prihoda in uro odhoda, seveda vključno z nadurami, to mesečno preda računovodski službi, je to dovolj, da bomo nekako prišli do primernih podatkov za plačilno listo," meni Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice.
Tako delodajalci, ki pa še niso povsem zadovoljni. Bo pa lažje predvsem tistim, ki zaposlujejo manjše število delavcev.
"Ti obrtniki po večini vodijo te evidence ročno, na papirju, zapisano na papirju in seveda se tukaj pojavlja že osnovna težava, kako pravzaprav poteka to preračunavanje. Torej ura in minuta prihoda, ura in minuta odhoda, pa malica ura in minuta ... In tako naprej," še dodaja Cvar.
Ko bo kompromis prestal parlamentarno sito, pa to ne bo več potrebno. Novelo zakona bo vlada obravnavala predvidoma ta oziroma prihodnji teden, poslanci bodo o njej odločali po novem letu. S tem bo ponovno tudi manj kršitev, so prepričani delodajalci, saj da je bil velik porast le rezultat – po njihovo – preveč birokratskega zakona.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.