Kako odvisni od uvoza hrane smo Slovenci?

"Slovenija nikakor ni motena ali ogrožena v preskrbi s prehranskimi izdelki," je, ko so se zaradi koronavirusa pojavile prve težave pri izvozu slovenskega mleka v Italijo, poudarila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kot je povedala, bi lahko zavrnjeno slovensko mleko s strani Italije v čim večji meri predelali v mleko v prahu za povečanje domačih blagovnih rezerv. Ministrica je pozvala potrošnike, da se poslužujejo in kupujejo slovenske izdelke: "Imamo zadostne količine izdelkov domačih proizvajalcev, sedaj je čas, da jih podpremo z nakupom."

A koliko smo v resnici samooskrbni Slovenci? Od leta 1970, ko je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe v Sloveniji več kot 70-odstotna, je do leta 2008 padla na približno 50 odstotkov, v zadnjem desetletju pa se je številka še zmanjšala. 

A prvič po dolgem času  je med ljudmi zaznati strah, da bodo ostali brez hrane. Ljudje so ob razglasitvi epidemije zaradi koronavirusa v državi ponekod izpraznili trgovinske police. 

Kot pravi dr. Aleš Kuhar, predavatelj z ljubljanske biotehniške fakultete, je prezgodaj govoriti o tem, kaj nas bo slovenski oskrbi s hrano naučila situacija s koronavirusom: ''Zelo mirno opozarjam, da bodo v naslednjih tednih sistemi oskrbe s hrano izpostavljeni. O lekciji še ne moremo govoriti, ker ji še nismo bili priča. Če bo prišlo do razmaha epidemije, bo slovenski sistem oskrbe s hrano najbolj na udaru ravno tam, kjer je najšibkejši. Jasno je, da smo zelo izpostavljeni, na to smo velikokrat opozarjali. Država več kot desetletje ni izvajala ustreznih aktivnosti, tega problema se ne lotevamo na ustrezen način. Pri nekaterih kategorijah živil smo odvisni od uvoza, kar se bo hitro pokazalo, a to še ne bo kritično za večino prebivalcev. Na področju oskrbe s solatnicami smo močno odvisni od Italije, tudi skoraj ves radič uvozimo od tam, pa dve tretjini kivija, limon, cvetače, brokolija, večino sveže špinače. V Sloveniji imamo po podatkih zagotovljenih zgolj okoli pet odstotkov oskrbe s solatnicami.''  

Torej to se bo po njegovih besedah zagotovo opazilo, ne bo pa dramatično: ''Če bi bila distribucija iz nekaterih držav motena na dolgi rok, o čemer je sicer še prezgodaj govoriti, pa bi lahko prišlo do izpada dobav pri nekaterih kategorija, kot so prašičje meso, če pa bo izpad zares dolg pa bo trpela tudi oskrba z rižem, kavo, predelano in konzervirano zelenjavo.''

Zadeva se, kot pojasnjuje, hitro spreminja, predvsem ukrepi nadzora tovornega prometa: ''Čeprav to naj ne bi vplivalo na oskrbo s hrano, je,  če imamo kolone, v katerih posledično stojijo tudi tovornjaki, namenjeni v Slovenijo zmerna in smotrna previdnost na mestu.'' 

Poudarja, da ustvarjanje panike v nobenem primeru ne koristi, na mestu pa je sistemski  in zmeren razmislek o tem: ''Veliko je odvisno tudi od tega kakšne ukrepe bodo sprejele ključne države  izvoznice hrane v Sloveniji. Pri tem je treba biti pozoren na delež odvisnosti  od uvoza iz posamezne države, drug vidik pa je kritičnost pomanjkanja. Seveda je velika razlika, če primanjkuje endivije ali žita za kruh. Čeprav z žiti ne dosegamo visoke samooskrbe, ima ta kategorija pozitivno lastnost skladiščenja na dolgi rok. V tem primeru je pomembno, da se preverijo realne zaloge v blagovnih rezervah, saj lahko žito skladiščimo celo leto za razliko od kristalke ali radiča, ki se takoj pokvari.''

Država bo nujno oskrbo prebivalstva zagotovila s povečanjem blagovnih rezerv

Kot je sicer zagotovil direktor Zavoda za blagovne rezerve Zakrajšek, ni nobene skrbi, da zalog ne bi bilo dovolj. Imajo žita, sladkor, olje, mlečne izdelke, tega imajo ogromne količine, poudarja. Pomirja slovensko javnost, da ne bo zmanjkalo hrane, pšenice imamo v skladiščih denimo za do naslednje žetve. Vse zaloge so včeraj še enkrat pregledali. Pomembno pa je, da imamo tistih artiklov, za katere smo vezani na uvoz, za nekaj mesecev, je poudaril. 

Država bo nujno oskrbo prebivalstva v času epidemije koronavirusa zagotovila s postopnim povečanjem blagovnih rezerv trajnega mleka, mlečnega prahu, sira, piščančjega mesa in mladega pitanega goveda, je včeraj sklenila vlada. Sprejela je tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov in ga po nujnem postopku poslala v DZ.

Ne glede na visoko stopnjo samooskrbe na področjih mleka, mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, vlada predlaga dodatne količine blagovnih rezerv za nemoteno oskrbo prebivalcev s temi izdelki. Za povečanje blagovnih rezerv je vlada zadolžila zavod za blagovne rezerve. Povečanje blagovnih rezerv bo zavod izvajal postopno v roku treh mesecev, sredstva pa bodo zagotovili iz proračunske rezerve.

Vlada je na prvi seji sprejela tudi predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov ter ga po nujnem postopku v ponedeljek poslala v DZ. "S tem predlogom zakona želimo urediti možnosti omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi predvsem za namen prehrane ljudi in da bi s tem zagotovili zadostno oskrbo s hrano na območjih države," je pojasnila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

'Če se poruši sistem v Italiji, bo to vplivalo na nas'

Dr. Kuhar dodaja, da je pomembna partnerica Slovenije tudi Hrvaška, iz koder uvozimo veliko predelane hrane, mesa in nenazadnje močno izstopa količina konzervirane hrane, ki jo uvozimo iz Hrvaške. Težava  bi bila lahko tudi v tem, da je Italija logistično vozlišče za številne oskrbne tokove iz Španije in Francije. kamor prihaja sadje. Če se sistemi porušijo v Italiji, bo to vplivalo na nas. Kot poudarja, je vlada v tej situaciji začela vleči prve poteze na področju zdravja: ''Na področju hrane pa me ukrepanje zaenkrat ne prepriča, saj izgleda, da se odgovorni morda ne zavedajo potencialnih razsežnosti v primeru negativnega scenarija. Politiki namreč pogosto kažejo, da nimajo realnega občutka o dogajanju v nacionalnem in mednarodnem agroživilskem gospodarstvu, osredotočeni so na populistična področja z največjim izplenom v všečkih na družbenih omrežjih.  In ta nekompetentnost se kot slabost izkaže v kritičnih situacijah. A močno upam, da se bodo razmere ustalile.''  Kot je sklenil, nam ''generalno ne bo zmanjkalo hrane, ne bom pa trdil, da že v naslednjem tednu ne bo moč zaslediti izpada nekaterih specifičnih kategorij, kar pa zagotovo ne bo ogrozilo nacionalne varnosti.''

Stopnja samooskrbe posebno nizka pri zelenjavi, sadju, krompirju in žitih

''Koncept stopnje samooskrbe pri posredovanju sicer ni ravno uporaben, saj vključuje tudi nepredelane kmetijske surovine, ki v krizni situaciji ne pomenijo veliko, če ni vzpostavljenih sistemov za predelavo in distribucijo,'' je še pojasnil dr. Kuhar. 

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je stopnja samooskrbe Slovenije sicer posebno nizka pri zelenjavi, sadju, krompirju in žitih. Stopnje samooskrbe so v letu 2018 izkazovale bilance zelenjave (39 %), sadja (48 %), krompirja (48 %) in žit (68 %). Stopnje samooskrbe so bile višje v bilancah mesa (81 %) in jajc (96 %).  
Domača proizvodnja žit je v letu 2018 dosegla skoraj 600.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 880.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe tudi pri žitih sorazmerno nizka, znašala je 68 %.  Po zadnjih dosegljivih podatkih je bila samooskrba s pšenico leta 2018 zgolj 48%.  Proizvodnja vsega sadja je v tem letu dosegla nekaj več kot 190.000 ton, domača potrošnja pa 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe le 48-odstotna. 

Italija med najpomembnejšimi partnericami pri uvozu in izvozu hrane
Slovenci smo sicer kar se tiče uvoza hrane precej odvisni od sosednjih držav. Italija je po podatkih SURS druga najpomembnejša trgovinska partnerica na področju prehrane.

Iz Italije uvozili petino celotnega uvoza svežih vrtnin, izdelkov iz žita, predelanih vrtnin in sadja, za 17 % svežega sadja
Italija je izjemno pomembna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije pri blagovni menjavi agroživilskih proizvodov, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.

Na strani uvoza agroživilskih proizvodov je Italija naša najpomembnejša trgovinska partnerica. V letu 2019 je bilo iz Italije uvožena za 387,6 milijona evrov agroživilskih proizvodov oziroma 15 % celotnega agroživilskega uvoza. Največ je k temu prispeval uvoz mesa in izdelkov iz mesa, svežega sadja in vrtnin, izdelkov iz žita ter mleka in mlečnih izdelkov.

Količinsko gledano iz Italije uvozimo okoli 8 odstokov  celotnega agroživilskega uvoza. Po začasnih podatkih smo v letu 2019 iz Italije uvozili približno petino celotnega uvoza svežih vrtnin, izdelkov iz žita, predelanih vrtnin in sadja, za 17 % svežega sadja ter mesa ter nekoliko manj mleka in mlečnih izdelkov.

V Sloveniji je bilo v letu 2019 odkupljeno 564 tisoč ton mleka, od tega so slovenske mlekarne odkupile 72 % (405 tisoč ton mleka). Tuje mlekarne so odkupile 159 tisoč ton mleka, pri čemer se delež odkupa tujih mlekarn v zadnjih letih zmanjšuje. Največji delež odkupa tujih mlekarn beležimo v letu 2015, skoraj 39 %, potem pa je sledilo postopno zmanjševanje tega deleža; v letu 2019 ta delež znaša 28 %. 

Vrednostno smo v zadnjih dveh letih največ izvozili na Hrvaško, nato pa sledi Italija. V letu 2019 smo po začasnih podatkih SURS v Italijo izvozili za 290,8 milijona evrov agroživilskih proizvodov, kar predstavlja 19 % celotnega agroživilskega vrednostnega izvoza. Največ je k temu prispeval izvoz mleka in mlečnih izdelkov, žita in izdelkov iz žit, živih živali in pijač.

Z Italijo pa sicer ustvarimo več kot 60 % količinskega izvoza agroživilskih proizvodov. Predvsem v Italijo izvažamo pijače, žito in izdelke iz žita, žive živali (govedo) ter mleko in mlečne izdelke (predvsem surovo mleko).