Kako ravnati v času visokih temperatur in katere skupine so najbolj ranljive?

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vendar pa lahko z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur škodljive vplive omilimo oz. tudi preprečimo.

Vročina lahko sicer najbolj prizadene predvsem starejše in otroke ter nekatere bolnike. Bolj ogroženi so ljudje z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. Takšni so na primer  bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni. Pa tudi bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.

Prav tako lahko vročina huje prizadene osebe s socialno-ekonomskimi težavami, kot so ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani ter prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Pa tudi osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, na primer onesnaženemu zraku, ali osebe s slabšimi bivalnimi pogoji: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Tu so pa tudi delavci, ki delajo na prostem, in prebivalce mest.

"Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na vročinske znake pri njih. Prav tako nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu," opozarjajo na NIJZ.

Lahki in manjši obroki, tekočina in pravilna izbira oblačil lahko močno pomagajo pri preprečevanju vročinskih težav

Kakšne težave sploh lahko povzroči vročina? Poleg pregretja telesa so tu še številne druge težave, opozarja NIJZ. Med slednjimi našteje kožne izpuščaje, vročinske krče, vročično izčrpanost, omedlevico oz. kratkotrajno izgubo zavesti ter vročinsko kap.

V primeru pregretja bolnika umaknemo v senco ali hladen prostor, v primeru vročinske kapi pa takoj pokličemo zdravniško pomoč. Obolelega medtem ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo, dodajajo na NIJZ.

A vsem tem težavam se lahko izognemo ali jih vsaj omilimo. To lahko naredimo že z zmanjšanjem obremenitve telesa s toploto ter z zmanjšanjem izpostavljenosti vročini.

NIJZ svetuje, da se ob visokih temperaturah umaknemo v senco ali hladnejše prostore ter zmanjšamo nastajanje toplote, predvsem z omejitvijo fizične aktivnosti. Osebam priporočajo, naj slednjo izvajajo v jutranjih ali večernih urah. 

Vročično izčrpanost lahko zmanjšamo tudi z uživanjem prave hrane. Ta naj bo lahka in v manjših obrokih. "Telesu omogočimo tudi odvajanje toplote," dodajajo na inštitutu. To naredimo s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Ob tem ne pozabimo na zaščito pred soncem. Med 10. in  17. uro, ko je sonce najmočnejše, poiščimo senco, svetujejo. Prav tako se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA- in UVB-žarki). Zaščitni faktor (SZF oz. angleško SPF) naj bo najmanj 30.

Tudi Agencija RS za okolje opozarja na visok indeks UV-žarkov, ki bo še posebej visok prav v gorah. Pohodnikom ter tudi športnim navdušencem, ki se bodo zaradi Dirke po Sloveniji povzpeli na Veliko planino, zato svetujejo uporabo zaščitne kreme. Dodajajo, da bo v soboto in nedeljo vpliv vremena na počutje ugoden.

Ob tem se zavedajmo, da vročina ne vpliva le na nas, temveč tudi na druge spektre našega življenja. Tako poskrbimo tudi za zdravje naših hišnih ljubljenčkov.

V vročini se hrana hitreje pokvari, zato bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo, in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Prav tako upoštevamo nasvete zdravnika.

Ob vsem tem je pametno spremljati napovedi in opozorila. In ne pozabimo, med nami še vedno kroži koronavirus, zato NIJZ priporoča izvajanje osnovnih zaščitnih ukrepov, s katerimi lahko zavarujemo sebe in druge.