Kako premagati stisko? 'Naj tema pogovorov ne bo zgolj koronavirus'

Ob dejstvu, da se sedanje generacije otrok, mladostnikov in tudi nekatere starejše generacije še niso soočile s vsesplošno negotovostjo in nepredvidljivostjo, slovenski starši veliko energije vlagajo v to, da bi svoje otroke zaščitili za vsako ceno pred tesnobo, ki jo prinašajo trenutne razmere. Pri tem zagotovo pomaga soočenje z dejstvom, da je del življenja tudi to, da varnost in udobje nista nujno zagotovljena, življenje pa je kdaj tudi negotovo in nestabilno.

V trenutnih okoliščinah je zelo pomembno, da vnaprej načrtujemo preživljanje prostega časa. Priporočljivo je, da skupaj z družinskimi člani ustvarimo dnevno rutino oz. urnik, vanj pa vključimo različne aktivnosti, kot so učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano, hišna opravila, družabne igre in podobno. Ob tem pa ne pozabimo na gibanje na prostem v skladu s priporočili – zgolj z družinskimi člani in ob upoštevanju varne razdalje do drugih. "Telesna aktivnost nas učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, zelo pomembna pa je tudi za otroke, ki potrebujejo več gibanja kot odrasli. Prav vzdrževanje rutine tako na otroke kot tudi na odrasle deluje pomirjujoče, saj imamo občutek nadzora nad situacijo," poudarjajo pri Unicefu.

Navkljub poplavi novic o širjenju novega koronavirusan pa moramo ostati pozitivni. Čeprav so zanesljive informacije nujne za slednje priporočilom in zaščito pred virusom, pa lahko pretirana konzumacija novic le še poveča občutke tesnobe in strahu. "Priporočljivo je, da omejimo spremljanje medijev in se pri tem osredotočimo na zanesljive vire informacij. Pomembno je, da pozornost usmerimo tudi na druge aktivnosti, se pogovarjamo o drugih temah in ohranimo pozitivno naravnanost."

'Ostanimo povezani s prijatelji, znanci, sorodniki'

Za nekatere družine lahko dodaten izvor stresa predstavlja tudi intenzivnost odnosov in obilica časa, ki ga preživijo skupaj. Dodatne težave lahko nastanejo, če so odnosi med družinskimi člani tudi sicer napeti in konfliktni oz. če družine živijo na majhni površini ali se soočajo s kakšno drugo obremenilno okoliščino. Ob tem je dobro, da se zavedamo, kaj trenutne posebne okoliščine prinašajo in se tega ne prestrašimo – v tem primeru lahko vsi družinski člani veliko pridobimo. "Del poglabljanja medosebnih odnosov je soočanje z večjo ranljivostjo, a tudi priložnost za več medsebojnega razumevanja in sočutja drug do drugega," sporočajo iz Unicefa. Če je le možno, zatorej ostanimo povezani s prijatelji in družinskimi člani. "Če boste razumljeni v tem, da vam je težko in naporno, vam bo lažje. Samoizolacija namreč še ne pomeni, da s svojimi prijatelji, znanci, sorodniki in drugimi ne moremo ostati povezani." Prav to nam omogočajo sodobna telekomunikacijska sredstva, s pomočjo katerih se lahko povežemo z najbližjimi, se z njimi pogovorimo o tem, kako preživljajo čas, in jim damo vedeti, da nam pomenijo veliko.  

In kako obvladamo stres in občutke tesnobe, če se ti vendarle pojavijo?

Zelo pomembno je, da ne razmišljamo le le o najbolj katastrofalnih mogočih scenarijih, temveč se raje osredotočimo na pozitivne stvari: kaj lahko naredimo dobrega zase in za svoje bližnje. Lahko se zamotimo s prijetnimi opravili oziroma aktivnostmi, ki nas veselijo – branjem knjig, ogled filma, reševanje križank in miselnih ugank ali urejanje svojega balkona. Tema pogovorov naj ne bo zgolj koronavirus. Razmišljamo lahko tudi o stvareh, ki jih bomo počeli po koncu izolacije – na primer o poletnih in jesenskih počitnicah. Ne pozabimo tudi na sproščanje. Na spletu lahko najdemo številne videe in aplikacije za izvajanje sprostitvenih tehnik. "Če pa doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola  in drugih psihoaktivnih snovi, kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč," opozarjajo strokovnjaki. In še enkrat: zavedati se moramo, da s socialno izolacijo rešujemo življenja najbolj ranljivim ljudem in svojim bližnjim.