Si predstavljate, da vam zmanjka hrane? Če se ne bomo prilagodili, se nam to lahko res zgodi

16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Ob letošnjem dnevu hrane mnogi ugotavljajo, da se morajo kmetijska dejavnost in prehranski sistemi prilagoditi podnebnim spremembam, saj bo le tako mogoče v prihodnje zagotoviti varnejšo in trajnostno preskrbo s hrano za prebivalstvo na globalni in na nacionalni ravni. 

Svetovna populacija se bo do leta 2050 po pričakovanjih povečala na 9,6 milijarde, zaradi česar bi se morala kmetijska proizvodnja hrane okrepiti za okoli 60 odstotkov. Za prehrano vsega prebivalstva se bo moralo kmetijstvo v največji možni meri prilagoditi na podnebne spremembe. Največji izziv je tako večja odpornost, produktivnost in zanesljivost kmetijstva.

"Samo tako lahko zagotovimo stabilnost ekosistemov, prehrano za vso svetovno populacijo in obenem zmanjšamo izpuste," so ob svetovnem dnevu zapisali v FAO. Ob tem opozarjajo na izjemen pomen odpornosti majhnih kmetij na posledice segrevanja ozračja.

Podnebne spremembe negativno vplivajo na količino in kakovost pridelkov in s tem na količino in kakovost hrane, ki jo pridelamo. Pridelovalci hrane bodo tako primorani prilagoditi način pridelave, vrste posajenih rastlin itd.

Bogovič: 'Potrebujemo konceptualni premik'

Prilagoditev kmetijske dejavnosti in prehranskih sistemov podnebnim spremembam je bila tudi osrednja tema razprave pred svetovnim dnevom hrane, na kateri so se sestali različni odbori Evropskega parlamenta in skupaj s predstavini OZN za prehrano in kmetijstvo razpravljali o vplivu klimatskih sprememb na kmetovanje in obratno. Poseben poudarek je bil tudi na zmanjševanju količin zavržene hrane ter odpravi lakote v svetu do leta 2030. V razpravi poslancev je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je pozdravil delo FAO v boju proti lakoti in ukrepe za zmanjševanje toplogrednih plinov v kmetijstvu. "Podatki, ki smo jih videli v predstavitvi dela FAO, nedvomno kažejo na to, da mora v svetovnem kmetijstvu in trgovini s kmetijskimi izdelki priti do konceptualnega premika, če želimo ohraniti kmetijstvo in zagotoviti hrano vsemu prebivalstvu našega planeta. Projekcije kažejo na potrebo po 60 odstotnem povečanju kmetijske proizvodnje do leta 2050 zaradi povečevanja svetovnega prebivalstva, ob hkratnemu drastičnemu zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje in podnebje, predvsem v manj razvitih državah sveta," je dejal Bogovič.

Po njegovem prepričanju morata hitrejši razvoj in uporaba tehnologij za zmanjševanje negativnega vpliva kmetijstva na podnebje zato ostati prednostna naloga, česar se EU zaveda in v okviru ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov do leta 2030 tudi udejanja.

Bogovič se je dotaknil tudi zastrašujočih podatkov o zavrženi hrani. "Zavržemo tertjino proizvedene hrane, kar je šokantno. Še posebej ob dejstvu, da je po svetu podhranjenih prek 800 milijonov ljudi, od tega 160 milijonov otrok. Spremembe v trgovini, boj proti trgovinskim oligopolom, krajšanje prehrambnih verig ter zagotavljanje pogojev za neposredno interakcijo med potrošnikom in pridelovalcem so ukrepi, ki lahko pomagajo v boju proti omenjenemu problemu," ugotavlja Bogovič. 

Vse se začne pri najmlajših, tudi odgovorno prehranjevanje

Da je potrebno s hrano ravnati odgovorno, je najbolje učiti že najmlajše. Na svetovni dan hrane se je tako v vrtcih in šolah začelo drugo leto mednarodnega projekta 'Odgovorno s hrano', v projektu pa sodeluje 45 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Namen projekta je povečati ozaveščenost otrok, učencev, dijakov, učiteljev in širše skupnosti o porabi hrane, njenem vplivu na okolje in življenje ljudi po svetu. Več o projektu na spletni projektni strani www.eatresponsibly.eu.

Otroci, učenci in dijaki iz sodelujočih ustanov skušajo spremeniti svoje prehranjevalne navade v vrtcu, šoli in doma, analizirajo porabo hrane v šolskih in domačih kuhinjah in jedilnicah, raziskujejo svoje najljubše prigrizke, iščejo slabosti in prednosti svojega načina prehranjevanja ter predlagajo rešitve, ki jih želijo izvesti v okviru projekta.

Ko je pridelek vedno bolj odvisen od podnebnih sprememb

Zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano, fizično in ekonomsko enako dostopne vsem ljudem v zadostnih količinah tudi v izjemnih razmerah, postaja zelo pomembno tudi zato, ker so zaradi sedanjih podnebnih sprememb čedalje bolj nezanesljive tudi letine kmetijskih proizvodov.

Da bi kmetijska dejavnost in prehranski sistemi lahko zagotavljali hrano tudi v prihodnje, se bodo morali tem spremembam prilagoditi. To pa pomeni, da bodo morali postati produktivnejši, odpornejši ter pri načrtovanju upoštevati trajnostno skrb za prihodnje generacije in zmogljivost okolja, navajajo na Statističnem uradu RS (Surs), kjer so ob svetovnem dnevu hrane pripravili nekaj zanimivih podatkov.

Uravnavanje okoljskih učinkov kmetijske dejavnosti, doseganje višjih stopenj samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, spodbujanje k rabi domačih kmetijskih proizvodov ter sledljivost varno proizvedenih kmetijskih pridelkov postajajo prednostne teme tudi pri načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane sporoča 'Podnebje se spreminja. Prehrana in kmetijstvo se morata tudi'.

Slabosti in izzivi slovenskega kmetijstva

Na Sursu so ob svetovnem dnevu hrane pripravili nekaj najzanimivejših informacij o aktualnih trendih v kmetijski dejavnosti in jih primerjali s strokovnim predlogom za izboljšanje varnosti slovenske preskrbe s hrano v prihodnje. Predstavili so značilnosti konvencionalnega kmetijstva in njegove izzive, pri čemer ugotavljajo, da obstaja globalno neenaka razporeditev (za zdaj še zadostne) proizvodnje hrane. Problem predstavlja kemizacija dejavnosti, erozija prsti ter zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč zaradi pozidave. Izkazana je potreba po večji količini proizvedene hrane (zaradi naraščajočega števila prebivalcev), kmetijstvo pa zaznamuje tudi velika poraba vode v kmetijskih prehranskih sistemih – za proizvodnjo kilograma pšenice naj bi bilo po nekaterih ocenah potrebnih 900 litrov vode, za proizvodnjo kilograma koruze 1.400 litrov vode, za proizvodnjo kilograma govedine pa kar 15.000 do 20.000 litrov vode). Za kmetijstvo je značilna tudi energetska intenzivnost ter sorazmerno nizko število zaposlenih oseb.

Sodobni trendi v slovenskem kmetijstvu: manjše kmetije, premalo ekoloških kmetij, večji hektarski donos pšenice, koruze ...

Ti so naslednji: opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše, število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, močno pa prevladujejo družinske kmetije. Prevladujejo majhna kmetijska gospodarstva z manj kot tremi ha kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko je velikih kmetijskih gospodarstev malo. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi, se pa zato zmanjšuje obseg kmetijskih zemljišč na prebivalca, in sicer leta 2016 je meril 2.300 m2 na prebivalca, v letu 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca. Strateški cilj 20 odstotkov ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 2015 ni bil dosežen, prav tako delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, to je 15 odstotkov, ki naj bi bil dosežen do 2015.

Žal se zmanjšuje tudi površina njiv (od leta 2006 do 2015 je manjša za 4 odstotke), manjša pa se tudi površina njiv na prebivalca (v letu 2015 je ta znašala 830 m2, v letu 2006 pa 885 m2). Pšenica se seje na čedalje manjši površini, se pa povečuje njen hektarski donos. V 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 odstotkov manjši površini kot v 2006, za 17 odstotkov večji kot v 2006). Enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 odstotkov manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 kar za 23 odstotkov večji kot v 2006). Tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši, iz 478 m2 leta 2005 na 470 v leti 2015.

Vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje. V 2015 je bila poraba 100 milijonov evrov ali 20 odstotkov več kot v letu 2006. Stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 odstotkov), sadju (48 odstotkov), krompirju (59 odstotkov) in žitih (73 odstotkov).

Nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni. Tako je potrošnja zelenjave na prebivalca večja (V obdobju od 2006 do 2015 se je povečala s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa se je zmanjšala s 96 kg na 88 kg na prebivalca.

Strokovnjaki o tem, kaj lahko še izboljšamo?

Še so možnosti za povečanje samooskrbe: kljub sorazmerno nizkim stopnjam samooskrbe naj bi Slovenija imela zadosten potencial obsega kmetijskih površin, da bi v prihodnje lahko povečala stopnje samooskrbe. In kako doseči od 70- do 80-odstotno stopnjo samooskrbe, ki omogoča varno preskrbo s hrano? Tudi tu imajo strokovnjaki predloge: povečati je potrebno obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, povečati obseg njiv, prav tako je potrebno do 2030 povečati površino, ki se bo posejala z žiti, ter dvigniti stopnjo samooskrbe z zelenjavo in še naprej spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja.

Prav tako je potrebno omejiti proizvodnjo krme v nižinskih predelih, obnavljati degradirane kmetijske površine, povečati pomen malih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane na višjih nadmorskih višinah ter zmanjševati količino nastale odpadne hrane na prebivalca.