Danes smo poročali o dojenčku, ki je med vožnjo prenehal dihati, brez učinkovite in hitre pomoči mimovozečih, pa bi se zgodba s sicer dobrih koncem lahko končala tragično. V zloženki, ki jo je pripravil Zavod za varstvo pri delu, so navedeni nasveti o prvi pomoči in postopki oživljanja majhnih otrok.
Dojenčki in otroci imajo večinoma zdravo srce in se ne zgrudijo zaradi bolezni srca ali ožilja, zato so postopki oživljanja drugačni. Ob tem se moramo zavedati, da dojenček oziroma majhen otrok ni pomanjšan odrasel. Vzrok za oživljanje so pogosto ravno težave z dihanjem. Glede na postopke otroke delimo v tri skupine: novorjenčke, dojenčke do enega leta starosti in majhne otroke vse do pubertete.
Dojenčka ali malega otroka najprej primemo preko čelnih kosti z eno roko, z drugo pa ga stimuliramo tako, da ga pocukamo in glasno pokličemo. Poskušamo ugotoviti stanje zavesti. Odziven dojenček bo zajokal, otrok spregovoril, neodziven pa bo ostal tiho. V tem trenutku je ključno, da pokličemo na pomoč iz okolice. Nato sledi ocena dihanja. Najprej moramo sprostiti dihalno pot, tako da vzdržujemo glavo dojenčka v nevtralnem položaju, v primeru zvračanja glave bi namreč dosegli ravno nasproten učinek.
Pogledamo v ustno votlino in preverimo, ali so v ustih morebiti tujki. Nikoli ne poskušamo na slepo brskati za tujki, saj bi jih lahko potisnili še globje. Šele nato lahko ocenimo dihanje. Skušamo opazovati premikanje prsnega koša, zaslišati in na svojem licu občutiti izdihan zrak. Preverjamo 10 sekund.
Če smo zaznali dihanje, obrnemo osebo na bok, da preprečimo zaporo dihalne poti. Če ne zaznamo dihanja v 10 sekundah, pričnemo z oživljanjem in pokličemo 112. Če smo sami, najprej otroka začnemo oživljati, šele nato pokličemo 112.
Dojenčke in otroke pričnemo oživljati z vpihi zraka
Dojenčke in otroke pričnemo oživljati s petimi vpihi zraka. Dojenčku vpihujemo zrak tako, da z našimi usti pokrijemo njegov nos in usta hkrati. Pri malem otroku pa vpihujemo tako kot pri odraslih – usta na usta. Moč in volumen vpiha moramo prilagoditi starosti in velikosti. Pri dojenčkih vpihnemo samo toliko, kolikor imamo zraka v ustni votlini.
Če po petih vpihih prične otrok dihati, je pa še nezavesten, ga obrnemo na bok in nadzorujemo. V kolikor pa otrok ali dojenček v tem času ne zadiha, moramo nadaljevati oživljanje tudi s stisi prsnega koša. En prst nad žličko je točka, ki jo določimo in pričnemo ritmično stiskati prsnico proti hrbtenici. Stiskamo približno 1/3 globine prsnega koša. V eni seriji naredimo 30 stisov. Hitrost stisov je enaka kot pri odraslih, vsaj 100 in ne več kot 120 na minuto (stiskamo skoraj dvakrat v eni sekundi). Po tridesetih stisih naredimo dva vpiha. Oživljamo v razmerju 30 : 2. Oživljamo do prihoda reševalcev ali dokler otrok ne začne spontano dihati oziroma dokler se ne izčrpamo. Dojenčku vgrezamo prsnico z dvema prstoma ene roke.
Dobro je tudi vedeti, da pri oživljanju dojenčkov in majhnih otrok ne prihaja do poškodb prsnega koša tako kot pri starejših odraslih, saj imajo otroci veliko bolj prožne kosti.
Vse nasvete in postopke po pravilnem vrstnem redu s fotgrafijami si lahko ogledate v spodnji zloženki.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.